Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Podrobnejša ocena obsega poškodb zaradi vetroloma v noči iz 29. na 30 oktober 2018 v slovenskih gozdovih in ukrepih

Zavod za gozdove Slovenije je zbral podrobne podatke o škodi v gozdovih, ki je nastala kot posledica močnega vetra in deževja v noči od 29. na 30. oktober 2018. Po zadnjih podatkih je bilo v tej zadnji naravni ujmi poškodovanih za 280.000 kubičnih metrov drevja, večinoma iglavcev (90%).

Poškodovanih dreves smreke, ki predstavljajo nevarnost za namnožitev podlubnikov v naslednjem letu je 78% skupne količine poškodovanega drevja ali za 220.000 m3 drevja. V primerjavi z zadnjim vetrolomom v decembru 2017 je bil vetrolom v prejšnjem tednu za približno 10 krat manjši.

Najobsežnejše poškodbe zaradi vetroloma so nastale na slovenjegraškem območju (125.000 m3), predvsem v zgornji Mežiški dolini (Koprivna, predel Smrekovca in Podpece), na širšem območju Bohinja in Bleda (60.000 m3) in na Postojnskem (45.000 m3) - predvsem v severnem delu Snežniškega pogorja, ki je bilo močno prizadeto že v vetrolomu decembra 2017.

Obseg močneje poškodovanih površin gozda znaša 12.000 hektarov (ha), od tega je popolnoma ogolelih površin za 164 ha, od tega kar 150 ha na Koroškem. Veliko je razpršenih poškodb manjših delov gozdnih sestojev, še posebej na območjih, ki so bila prizadeta že v preteklih naravnih ujmah - zaradi žledoloma, napada podlubnikov ali predhodnih vetrolomov.

Glede na tip poškodb in stanje poškodovanih gozdov se ocenjuje, da je neposrednih poškodb na gozdnih sestojih za 5,6 milijona evrov. Pri poškodbah gozdov gre v večini primerov za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri izvedbi poseka in spravila poškodovanega lesa. Zagotovitev varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov je glavna prioriteta vseh načrtovanih ukrepov. Pomembna je tudi hitrost sanacije, predvsem zaradi nevarnosti, da se bodo spomladi na poškodovanih iglavcih namnožili podlubniki in zaradi čim večjega finančnega izplena pri prodaji poškodovanega lesa. Lastniki gozdov morajo posebno pozornost posvetiti tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve ob večji količini padavin preko zime in s tem do dodatnih škod.

Zavod za gozdove Slovenije je za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov, podobno kot ob preteklih naravnih ujmah v gozdovih, prilagodil svoje delo. Izdajajo se odločbe za posek poškodovanega drevja in pripravljajo načrti sanacije poškodovanih površin. Sredstva za izvedbo sanacije so na voljo v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in v okviru postavk proračuna Republike Slovenije, ki so namenjene obnovi gozdov po naravnih ujmah in varstvu gozdov.

 

Zavod za gozdove Slovenije

« Nazaj