Sporočila za javnost
Podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2015 v okviru Evropskega tedna gozdov (2. – 6. november 2015)
30. 10. 2015
SPOROČILO ZA JAVNOST
Podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2015 v okviru Evropskega tedna gozdov (2. – 6. november 2015)
Evropski teden gozdov je prireditev, ki pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) organizacije FAO letos poteka tretjič, prvič je bila pripravljena leta 2008. Evropski teden gozdov je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu gozdov v Evropi in o nujnosti sonaravnega, trajnostnega in mnogonamenskega gospodarjenja z njimi. Osrednje letošnje srečanje gozdarskih strokovnjakov, raziskovalcev, lastnikov gozdov in podjetnikov bo v okviru Evropskega tedna gozdov potekalo v Engelbergu v Švici med 2. in 6. novembrom 2015.
Ob letošnjem Evropskem tednu gozdov, bo Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2015. Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov iz vsake območne enote ZGS je že opravljen, podelitev priznanj pa bo v četrtek, 5.11.2015, na Pristavi ob gradu Snežnik v občini Loška dolina. Letošnji izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov v Sloveniji je že sedemnajsti po vrsti, saj prireditev poteka od leta 1999 dalje.
Namen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitve priznanj je promocija dobrega gospodarjenja v zasebnih gozdovih in tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in realizacijo načrtovanih del v gozdovih. Gozdov v zasebni lasti je v Sloveniji kar tri četrtine, več kot 460.000 Slovencev je lastnikov gozda, povprečna zasebna gozdna posest pa je zelo razdrobljena, kar zelo otežuje dobro in učinkovito delo z gozdom.
Prejemniki priznanj so ambasadorji dobrega gospodarjenja z gozdom: izkazujejo tesno življenjsko povezanost z gozdom, zagotavljajo strokovno izvedbo del v gozdu, spoštujejo večnamensko vlogo gozdov, si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varnostno opremo pri delu in se nenehno dodatno usposabljajo. Med letošnjimi prejemniki priznanj so tudi tri skupine solastnikov gozda, ki dokazujejo, da je ključ do uspešnega in učinkovitega gospodarjenja z gozdom tudi sodelovanje in medsebojno povezovanje.
Letošnja podelitev priznanj bo potekala v osrčju notranjskih gozdov, ki so zaradi posledic lanskega žledoloma in letošnjega napada podlubnikov še posebej ogroženi.
Žled iz februarja 2014 pomeni za slovenske gozdove največjo naravno katastrofo po drugi svetovni vojni, ki se ji je v letošnjem letu pridružila še izredna namnožitev podlubnikov. Obsežnim naravnim ujmam praviloma sledijo sekundarne poškodbe po podlubnikih, ki so posledica velikega števila oslabljenih dreves, ki ostanejo v gozdovih. V letu 2015 smo v ZGS po podatkih iz druge polovice oktobra za posek zaradi podlubnikov evidentirali že skoraj 1,8 milijonov m3 lesne mase smreke. Poškodbe zaradi podlubnikov so največje na območjih, ki jih je žled najbolj prizadel in sicer na Postojnskem in Ljubljanskem območju, sledijo Tolminsko, Kočevsko, Novomeško in Kranjsko, v manjšem obsegu pa tudi drugi deli Slovenije.
Napad podlubnikov bo po izkušnjah Zavoda za gozdove Slovenije trajal v večjem obsegu še 3 do 4 leta in bo skupaj s posledicami žledoloma pomembno vplival na prihodnji razvoj gozdov in gozdarstva, tako pozitivno kot negativno.
Negativne posledice so z vidika človeka bolj ali manj oslabljene funkcije gozda, ki jih gozd opravlja, od proizvodnih do ekoloških in socialnih.
Z vidika prihodnje strukture in gozda lahko najdemo tudi nekaj pozitivnih posledic žleda in namnožitve podlubnikov: povečal se bo delež mladih gozdov, s čemer se bo povečala biotska pestrost gozdov, zmanjšala se bo površina nestabilnih sestojev ene drevesne vrste, zlasti smrekovih monokultur.
Zaradi povečane intenzivnosti gospodarjenja s poškodovanimi gozdovi se bo izpopolnila mreža gozdne infrastrukture. Svojih dolžnosti in pravic so se začeli zavedati tudi tisti lastniki, ki z gozdom ne gospodarijo redno, marsikje je prišlo do povezovanja lastnikov gozdov pri zagotavljanju izvedbe sanitarne sečnje s skupnim izvajalcem gozdarskih storitev. Odprla so se tudi dodatna delovna mesta v gozdarski dejavnosti. Povečalo se je zanimanje javnosti za stanje gozdov in za rezultate gospodarjenja z gozdovi.
Na gozdarski stroki je, da se iz negativnih in pozitivnih posledic naravnih ujm naučimo čim več in to znanje uporabimo v prihodnosti. Za doseganje optimalnega gospodarjenja z gozdovi in za njihovo čim boljše prilagajanje na okoljske spremembe ter vse pogostejše katastrofalne vremenske dogodke sta gozdarska znanost in prenos raziskovalnih izsledkov v prakso ključnega pomena. Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) bo v okviru podelitve priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2015 predstavil projekte EUFORINNO, Manfor C.BD in LIFEGENMON, ki jih sofinancira Evropska unija v okviru mehanizma LIFE+ in 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj. Namen projekta LIFE+ ManFor C.BD je analiza vrste kazalnikov, povezanih s kroženjem ogljika v gozdu, biotsko pestrostjo in socio-ekonomskimi vlogami gozda, ki služijo za oceno učinkov gozdnogospodarskih ukrepov v gozdovih. Projekt LIFE+ LIFEGENMON vzpostavlja evropski sistem gozdnega genetskega monitoringa, ki bo predstavljal podlago za znanstvene raziskave in praktične usmeritve za gospodarjenje z gozdovi ter deloval kot mehanizem zgodnjega opozarjanja na vplive klimatskih sprememb na uspevanje gozda. S projektom 7. okvirnega programa EUFORINNO pa so na Gozdarskem inštitutu uspešno nadgradili raziskovalno opremo, prispevali k še večji znanstveni odličnosti zaposlenih, prepoznavnosti inštituta, h povezovanju na področju raziskovalnega dela in k vodilni vlogi slovenske gozdarske stroke v Evropi in svetu.
Kontaktna oseba:
mag. Andrej Breznikar
Zavod za gozdove Slovenije
« Nazaj