Sporočila za javnost

V dneh med 1. in 10. 4. 2015 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) oddaja Letne načrte za vseh 15 lovsko upravljavskih območij (LUO) za leto 2015. MKGP bo načrte v kratkem dokončno sprejelo z ustreznim pravnim aktom. Bistveni elementi za določanje višine odstrela so stanje populacij divjih živali, stanje objedenosti gozdnega mladja in škode od divjadi, zlasti na kmetijskih površinah. Slednje so v letu 2014 v primerjavi s prejšnjim letom padle za 40%, kar skupaj z ostalimi kazalci kaže na ustrezno zastavljen proces usklajevanja številčnosti divjadi z nosilnostjo okolja v večini delov države. Zaradi nadaljnjega zmanjševanja škod na kmetijskih površinah in zaradi lažjega pomlajevanja poškodovanih gozdov se pri glavnih vrstah divjadi (zlasti jelen in divji prašič) tudi v letu 2015 načrtuje nadaljnje zviševanje odstrela.

Izdelava letnih načrtov (LN) temelji na določilih Zakona o divjadi in lovstvu, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter na sprejetih Gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij za obdobje 2011–2020 in v slednjih vgrajenih Navodil za usmerjanje razvoja populacij divjadi.

LN so izdelali strokovni delavci, pristojni za gozdne živali in lovstvo na območnih enotah ZGS v sodelovanju z lovskimi organizacijami, organizacijami s področja kmetijstva, naravovarstva in lokalnih skupnosti. Načrti so bili v postopku izdelave obravnavani na organih ZGS (Strokovni sveti, Sveti območnih enot), za vse načrte pa so bile izvedene tudi javne predstavitve za širok krog vabljene zainteresirane javnosti. Na javnih predstavitvah so se zbirale tudi pripombe na LN in se jih na podlagi le-teh po potrebi tudi dopolnjevalo.

Usmeritve in ukrepi v LN za leto 2015 temeljijo na t.i. kontrolni metodi, na podatkih lovskih organizacij o izvedenih delih v okolju in v populacijah divjadi za zadnjih 5 let s poudarkom na zadnjem letu (2014), podatkih o škodah od divjadi za preteklo leto ter izvedenih popisih objedenosti gozdnega mladja s poudarkom na zadnjem v letu 2014. Lansko leto je izvedbo načrtovanih posegov v populacije nedvomno zaznamovala regijsko otežena realizacija odvzema divjadi zaradi posledic žledoloma, ponekod pa tudi zaradi velikih poplav – fizično nemogoče je bilo izvajati lov na precejšnjem delu teh območij, poleg tega pa so bile zaznane večje migracije divjadi zaradi trenutne neustreznosti bivalnega okolja ter v območjih z žledolomom zaradi povečanega nemira pri stalnem izvajanju gozdnih del. Škode po divjadi so v letu 2014 padle v primerjavi s predhodnim letom 2013 iz 787.975,88 EUR na 480.622,51 EUR – torej za 40 % in znašajo v povprečju 1 EUR na hektar kmetijske površine. Zmanjšanje škod ni bilo enako po vsej državi, do delnega povečanja je prišlo npr. zlasti v delu Prekmurja (razlog za to je tudi prehajanje divjadi iz Madžarske), deloma pa tudi na Kočevskem. Pretežni del škod je posledica divjega prašiča (59 %), sledita jelenjad z 34,5 % ter srnjad z 4,5 %, preostanek 2 % škod so posledica drugih vrst divjadi (lisica, zajec, vrane). Veliko zmanjšanje škod pripisujemo predvsem visokemu odstrelu in s tem znižanju številčnosti divjega prašiča. Škode na lovnih površinah so bile upravičencem izplačane s strani upravljavcev lovišč, ki so zavezanci za izplačilo teh škod.

Pri predvidenih lovsko-gospodarskih ukrepih za leto 2015 je poudarek na urejanju okoljsko problematičnih vrst divjad – divjega prašiča, jelenjadi in sive vrane, nekoliko manj na srnjadi in lokalno pogojeno na alohtonih vrstah (damjak, muflon). MKGP je v zvezi z divjim prašičem in šakalom na ZGS posredoval pred izdelavo načrtov usklajeno Navodilo za letne načrte LUO. V LN za 2015 je na ravni Slovenije načrtovan odvzem (v ta pojem štejejo odstrel, izgube zaradi prometa, naravne izgube zaradi plenilcev ipd.) srnjadi glede na lansko realizacijo zvišan za 2,5 %, ključni cilji in ukrepi so povezani tudi z normaliziranjem spolnega razmerja in znižanjem izgub, predvsem v prometu. Načrtovan odvzem jelenjadi smo v Sloveniji z načrti 2015 dvignili za 10 % na lansko realizacijo, s tem zasledujemo cilj preprečevanja številčnega naraščanja jelenjadi ter širjenja na nova območja, še posebej tja, kjer je jelenjad z vidika možnih škod v kmetijstvu absolutno nezaželena (Vipavska dolina, Goriška Brda, Haloze,…). Še naprej je cilj znižati številčnost na Kočevskem in v Prekmurju, pa tudi na Notranjskem, po novem tudi na Gorenjskem, Triglavskem (širša tolminska regija) in Zahodno visoko kraškem območju (Trnovski gozd). V zadnjih 5 letih so se načrti odvzema pri jelenjadi v povprečju v Sloveniji dvignil za več kot 30%, spreminja se tudi spolna struktura odvzema na račun samic.

Načrt odvzema divjega prašiča smo v Sloveniji glede na nihajoče trende populacije in glede na lansko realizacijo ohranili na visoki ravni, čeprav smo s posegi (odstrel) populacijo v zadnjih 2-3 letih že uspeli znižati, kar je evidentno v zahodni in vzhodni Sloveniji, v osrednjem-južnem delu pa nekoliko manj. Upoštevali smo tudi navodila MKGP, da so načrti navzgor neomejeni ter z obveznim deležem odvzema rodnega dela populacije. Glede na lanski izpad gozdnega obroda (želod, žir ipd.), ki bistveno vpliva na prirastek, v letu 2015 ne pričakujemo populacijske eksplozije, pač pa še nadaljnjo zniževanje številčnosti ter s tem znižanje problemov v okolju.

Načrti pri mali divjadi so nekoliko konzervativno naravnani, zaradi padajočih trendov številčnosti, kar je pri npr. poljskem zajcu, jerebici in fazanu znak degradacije okolja.

Načrtovanje upravljanja s populacijami velikih zveri (medved, volk, ris) ne sodi v sklop opisanega načrtovanja, pač pa v ločene postopke v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor.

Kontaktna oseba:

Marko Jonozovič, Zavod za gozdove Slovenije, vodja Oddelka za gozdne živali in lovstvo, 041/789-275