Sporočila za javnost

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) želi ob Mednarodnem dnevu gozdov, 21. marca, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, seznaniti slovensko javnost z informacijami o poteku sanacije po žledu poškodovanih gozdov, o opravljenih nalogah Zavoda za gozdove Slovenije, o nadaljnjih ukrepih za obnovo poškodovanih gozdov in o pomenu upoštevanja načel varnega dela pri sanaciji posledic ujme v gozdovih.

Aktivnosti pri sanaciji poškodovanih gozdov tečejo na vseh območjih, ki so bila poškodovana po žledu, razen v nekaterih visokogorskih predelih z visoko snežno odejo. Ključne aktivnosti Zavoda za gozdove Slovenije pri izvedbi sanacije slovenskih gozdov so usmerjanje in spremljanje sečnje in spravila ter drugih nujnih varstvenih del z izdajo odločb za posek dreves na poškodovanih območjih, usmerjanje in spremljanje sanacije stanja na gozdnih prometnicah in protipožarnih presekah, svetovanje lastnikom gozdov glede operativne izvedbe gozdarskih del v njihovih gozdovih ter izobraževanje,  usposabljanje in osveščanje lastnikov gozdov glede pomena varnega dela v gozdovih. Vzporedno Zavod za gozdove Slovenije pripravlja celovit načrt sanacije za poškodovane gozdove, ki je tudi pravna podlaga za pridobitev dodatnih proračunskih sredstev za sanacijo žledoloma.

Načrt sanacije za poškodovane gozdove zaradi žleda bo Zavod za gozdove Slovenije pripravil do 10. aprila 2014, ko bo znana tudi skupna ocena obsega poškodb in stroškov sanacije poškodovanih gozdov. Za pripravo načrta sanacije je potrebno pregledati vse prizadete površine gozdov, dokončno oceniti obseg, vrsto in stopnjo poškodovanosti gozda ter vpliv poškodb na funkcije gozda. Načrt sanacije bo vseboval načrt ukrepov pri sečnji in spravilu, ukrepov na gozdnih cestah in vlakah, ki jih je potrebno rekonstruirati ali popraviti, ukrepe glede ureditve sečišč in izvedbe preprečevalnih oz. zatiralnih del za varstvo pred  podlubniki ter načrt ukrepov obnove gozda skupaj z ukrepi nege gozda in ukrepi za zaščito mladja pred divjadjo. Načrt sanacije predstavlja okvir za nadaljevanje že začetih del pri odpravi poškodb v gozdovih, ob upoštevanju vseh ekonomskih, gozdnogojitvenih in naravovarstvenih smernic, določenih v gozdnogospodarskih načrtih.

Strokovne usmeritve za posek poškodovanega drevja in roki za izvedbo del se lastnikom gozdov v skladu s predpisi izdajajo na podlagi generalnih in individualnih odločb za sanitarni posek. Za najbolj poškodovana območja gozdov je ZGS izdal skupno 141 generalnih odločb, ki zajemajo 395.000 ha poškodovanih gozdov. S temi odločbami so bile določene strokovne podlage za posek 5.200.000 m³ lesa. Generalne odločbe so objavljene na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije, na oglasnih deskah krajevnih enot in revirnih pisarn, na krajevno običajen način in na oglasni deski e-uprave (Državni portal Republike Slovenije). V manj poškodovanih gozdovih ZGS posameznim lastnikom gozdov izdaja individualne odločbe za posek dreves v njihovem gozdu. Tako je bilo za poškodovane gozdove izdanih tudi 6.582 odločb za posek dreves v skupni količini 728.000 m³ lesne mase. Skupno so strokovne usmeritve za sečnjo na podlagi odločb izdane za skoraj 6.000.000 m³ drevja, od tega za 31 % iglavcev in 69 % listavcev. 

Lastnik gozda dobi strokovna navodila za izvedbo del na pristojni krajevni enoti ZGS. Pri izvedbi poseka je prioriteta sečnja iglavcev, ki jih je zaradi nevarnosti razširitve podlubnikov potrebno posekati in spraviti iz gozda do 15. maja 2014. Sečnjo listavcev Zavod usmerja na najbolj kakovostne gozdne lesne sortimente in najbolj poškodovana drevesa, ostala manj poškodovana drevesa pa lahko še nekaj časa ostanejo v gozdu. Takšen ukrep je alternativa precej dragemu skladiščenju na skladiščih lesa. S tem želimo ohraniti kakovost in vrednost lesa ter zmanjšati negativni vpliv velike ponudbe lesa na trgu na njegovo ceno.

Svetovalni servis Zavoda za gozdove Slovenije za lastnike gozdov je usmerjen tudi na povezovanje lastnikov gozdov za skupno izvedbo del v gozdu in na pomoč pri organizaciji sečnje in spravila. Nekateri lastniki se zaradi neizkušenosti za delo v gozdu, fizične odsotnosti, neurejenih lastniških razmerij ter nepoznavanja trga gozdarskih storitev in lesa srečujejo s težavami pri organizaciji sanacije gozda. Pogosto zaradi zastojev pri sanaciji ovirajo pri izvedbi del tudi lastnike na sosednjih gozdnih parcelah. ZGS načrtuje dodatne ukrepe za boljše medsebojno povezovanje lastnikov gozdov med seboj in povezovanje z usposobljenimi izvajalci gozdarskih del, predvsem z vzpostavitvijo lastne informacijske baze o povpraševanju in ponudbi gozdarskih storitev.

Ena najpomembnejših nalog Zavoda za gozdove Slovenije je izboljšanje varnosti in zdravja pri delu v gozdu. V času od začetka sanacije poškodovanega gozda do danes se je v gozdovih pripetilo, po podatkih z območnih enot ZGS, že 22 nesreč pri delu v gozdu, od tega sta se dve končale s smrtnim izidom. Ocenjujemo, da je manjših nesreč oziroma poškodb delavcev v gozdu, kjer ni posredovanja pristojnih služb, še več, ostanejo pa skrite v domačem okolju. ZGS vseskozi opozarja, da naj se zaradi nevarnosti in zahtevnosti odstranjevanja poškodovanega drevja lotijo le usposobljeni in ustrezno opremljeni lastniki gozdov, v nasprotnem primeru naj za to delo najamejo usposobljene izvajalce del v gozdovih.  Za izboljšanje informiranosti lastnikov gozdov glede varnega dela v gozdu je ZGS okrepil svetovanje lastnikom gozdov na terenu, izvaja demonstracije varnega dela, zagotovili smo zloženke o varnem delu in strokovno literaturo ter organizirali vrsto usposabljanj za lastnike gozdov s področja varnega dela pri sečnji in spravilu lesa. Tako je bilo do sedaj v sodelovanju z Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni izvedenih 18 tečajev in predstavitev (trije različni programi), ki se jih je udeležilo 665 lastnikov gozdov. Načrtujemo še izvedbo 87 usposabljanj za predvidoma 1.865 udeležencev, zaradi velikega zanimanja lastnikov gozdov pa načrtujemo še dodatne izvedbe tečajev in predstavitev.

Glavni pogoj za uspešno sanacijo poškodovanih gozdov na nekem območju je vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic. Prav tako je pomembno za zagotavljanje požarne varnosti gozdov očistiti vse protipožarne preseke. Zavod za gozdove Slovenije koordinira dela pri čiščenju gozdnih prometnic in protipožarnih presek, ki se izvajajo s pomočjo občin in lastnikov gozdov. Do sedaj je bilo očiščenih 45% poškodovanih gozdnih cest. V določenih primerih nastajajo težave pri vzpostavitvi prevoznosti gozdnih vlak, predvsem zaradi nesodelovanja nekaterih lastnikov gozdov, podobne so težave pri odstranjevanju lesa z bregov vodotokov. Zaradi velike količine lesa so zapolnjena začasna skladišča lesa ob gozdnih cestah kar povzroča težave pri izvedbi spravila. 

Ob 21. marcu, Mednarodnem dnevu gozdov, je generalni sekretar združenih narodov Ban Ki – moon v svoji poslanici izpostavil pomen gozdov za ekonomsko, socialno, okoljsko in kulturno blaginjo družbe. Po februarskem žledolomu v Sloveniji se tega pomena gozdov veliko bolj jasno zavedamo. To zavest želimo v Zavodu za gozdove z učinkovito sanacijo posledic naravne ujme v gozdovih in konkretnimi ukrepi še povečati in s tem prispevati k trajnostnemu razvoju največjega slovenskega naravnega bogastva - gozda.

Zavod za gozdove Slovenije