Dan Zemlje - 22. april

Lepo vabljeni!

Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar. Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Prve tri poti so bile v Sloveniji odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani in v Bistri pri Vrhniki, kmalu za njima pa tudi pot Svečina. Po letu 1974 se je število tematskih poti povečevalo, nastajale so v vseh predelih Slovenije, pojavljala so se nova imena in nove vsebine. Gozdne učne poti so postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo – ne glede na starost in predznanje – spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov. Prvi snovalci so z vizijo in predanostjo postavili temelje, na katerih Zavod za gozdove Slovenije nadaljuje začeto pot in tako danes skrbi za 93 gozdnih učnih poti.

Gozdne učne poti niso le poti skozi gozd, ki vodijo mimo različnih vrst dreves; so poti znanja, razumevanja delovanja narave in so skozi desetletja postale neprecenljiv vir izobraževanja o gozdovih, ohranjanju narave in trajnostnem razvoju. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Pomagajo razvijati spoštovanje do narave in ozaveščati o njenem vplivu na naše življenje. Na gozdnih učnih poteh gozdarji na zanimiv, priročen in interpretativen način podajajo znanje ter spodbujajo udeležence, da z vsemi čutili spoznajo gozd in njegove prebivalce. Seznanjajo jih s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim načinom gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki ga ZGS in slovenski gozdarji udejanjajo že več kot 70 let. Prinašajo zavedanje, da so gozdovi srce planeta, saj s svojimi številnimi funkcijami omogočajo obstoj življenja na Zemlji. Z gozdnimi učnimi in tematskimi potmi tako ne le spoznavamo gozdne ekosisteme, temveč tudi spodbujamo trajnostno ravnanje z gozdovi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij. Leta 2024 smo obeležili 50 let gozdnih učnih poti. 

Gozdne učne poti so ključna infrastruktura za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do gozda in narave. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva. So pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov in gozdarstva ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Skladno z mednarodno temo letošnjega Dneva Zemlje »Investirajmo v naš planet!« smo na Zavodu za gozdove Slovenije investirali v spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti, ki je v preizkusni različici že na voljo za uporabo.

Pregledovalnik gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavah:

• https://mapzs.pzs.si/gozdneucnepoti
• https://mapzs.pzs.si/gup

Na pregledovalniku MaPZS so poleg gozdnih učnih poti dostopne tudi planinske in druge tematske poti. Pregledovalnik smo pripravili v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Ljubljanskim urbanističnim zavodom, izdelavo pa je z donacijo omogočila tudi Gorenjska banka.

Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, ki jih išče gozdarska stroka, so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi.

Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti, kar pomeni da upoštevamo in posnemamo naravne procese in dajemo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Sadimo le v izrednih primerih, npr. po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove bodočega gozda. Celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, je v zadnjih letih, ko so naravne ujme postale tako rekoč stalnica, pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijamo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot sta na primer LIFE SySTEMiC in EUKI - Gozdovi za prihodnost.

Predstavitev vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove in ukrepov za prilagajanje gozdov nanje si lahko ogledate v filmu Gozd in podnebne spremembe, v katerem nastopajo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (produkcija TV Slovenija in Gozdarski inštitut Slovenije).

• Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (podlubniki tudi letos že rojijo!) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.
• Upoštevamo veljavno zakonodajo in pravila gozdnega bontona. V gozdnem bontonu so združeni napotki za skrbno in varno gibanje v gozdu. V celoti je dostopen na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.
• Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih skozi celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije. V času epidemije koronavirusa tovrstne akcije žal ne potekajo, zato vas vabimo k spremljanju in deljenju informacij Zavoda za gozdove Slovenije in drugih organizacij.