Posebnosti območja

Celjsko gozdnogospodarsko območje (GGO) leži med osrednjo in severovzhodno Slovenijo, kjer podaljški Alp segajo v panonski svet. Razgibano površje sestavlja večinoma gričevnat in hribovit svet z gozdnato krajino: del Pohorja, Paški Kozjak, Konjiška gora, del Boča in območje Čemšeniške planine na južnem delu pa del masiva od Kopitnika do Bohorja. Ravninski del predstavlja Spodnjo Savinjsko dolino s Celjsko kotlino, Dravinjsko dolino ter podolje v okolici Rogaške Slatine in vzdolž reke Sotle.

Prepletanje alpskega, predalpskega in predpanonskega fitogeografskega območja se odraža v veliki pestrosti predvsem bukovih rastišč tako na silikatnih, kot na karbonatnih kamninah. Prevladujejo gričevnato-podgorska bukovja, pomemben delež pa predstavljajo bukovja na gorskih in zgornjegorskih rastiščih.

Prevladujoči drevesni vrsti sta bukev in smreka, ki skupaj predstavljata več kot dve tretjini v lesni zalogi. Od ostalih drevesnih vrst so z večjim deležem prisotni še hrasti in bori. Skupno več kot 50 drevesnih vrst kaže na izjemno pestrost gozdov. Več kot štiri petine gozdov je v zasebni lasti, za katere je značilna razdrobljenost na majhne gozdne posesti.

Mestni gozd na južnem obrobju Celja, ki porašča pobočja Anskega vrha, Miklavškega hriba, Starega gradu in Pečovnika je s svojimi več kot 400 hektari površin gozdov in 18 kilometri opremljenih sprehajalnih in večnamenskih poti največja urejena javna zelena površina v Celju.

Mestni gozd Celje je v zadnjih desetletjih doživel unikatno preobrazbo. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo mesto Celje še vedno močno obremenjeno z industrijskim onesnaževanjem, se je zdelo, da je bil ta gozd pozabljen prav od vseh: od številnih zasebnih lastnikov, lokalne skupnosti, gozdarjev in tudi od prebivalcev mesta. Sredi devetdesetih let je skupina celjskih gozdarjev takrat novo ustanovljenega Zavoda za gozdove Slovenije pod vodstvom mag. Roberta Hostnika pripravila strategijo za razvoj celjskih mestih gozdov, ki jo je Mestna občina Celje potrdila leta 1996 . V naslednjih desetletjih je sledil uspešen razvoj na področjih pravnega varovanja, prilagojenega gospodarjenja, povečevanja javnih gozdnih površin z odkupovanjem zasebnih gozdov, zagotavljanja stalnega vira financiranja s strani Mestne občine Celje, razvoja rekreacijskih in izobraževalnih potencialov ter ozaveščanja o pomenu gozdov.

Načrti za prihodnji razvoj Mestnega gozda Celje so usmerjeni k razvoju novih instrumentov za usklajevanje javnih in zasebnih interesov, nadgradnji izobraževanja šolske mladine in vključevanju umetniških pristopov pri komuniciranju vsebin o gozdovih in njihovem pomenu, temelječih na spodbujanju globokega doživljanja narave. V okviru Zavoda za gozdove Slovenije razvijamo pobudo za ustanovitev slovenskega centra za urbane gozdove ter enega od centrov za gozdno pedagogiko, ki bi bil namenjen izobraževanju šolskih učiteljev in novih gozdnih pedagogov.