Z inovacijami v gozdarstvu do novih rešitev pri usmerjanju razvoja gozda

Datum objave: 19.3.2024

Letošnji mednarodni dan gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca, poteka pod geslom: Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet. Zavod za gozdove Slovenije ob tem dnevu že tradicionalno organizira več dogodkov po Sloveniji. Osrednji dogodek bo potekal v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, kjer bodo odprli dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodovinski gozd – ter razglasili najvišje drevo v Sloveniji. To je s 67,02 metra postala 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem – ta sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo.

Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedla Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi. Ključni poudarki FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu:

• Z inovacijami in novimi tehnologijami lahko še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije pri svojem delu vse več uporabljajo nove tehnologije, kot sta daljinsko zaznavanje podatkov in digitalizacija delovnih procesov, s katerimi lahko še natančneje določajo potrebne ukrepe gospodarjenja z gozdovi. Tako so lahko na primer ob lanskih ujmah, ki so poškodovale obsežne površine gozdov, z brezpilotnimi letalniki varneje in natančneje določili obseg in poškodovanost gozdov. S tako pridobljenimi podatki lahko vse ukrepe za sanacijo gozdov ZGS bistveno bolje in hitreje načrtuje in izvaja kot brez uporabe sodobnih tehnologij.
• Z novimi tehnološkimi rešitvami je boj proti kroti krčitvam in degradaciji gozdov bolj učinkovit. Satelitski posnetki in inovacije na področju brezpilotnih letal spreminjajo način upravljanja in zaščite gozdov, kot je na primer hitrejše odkrivanje obsežnih krčitev gozdov v amazonskih pragozdovih. Tehnološke inovacije pomagajo pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo kar 70 milijonov hektarjev gozdov. Sodobne tehnologije so bile uporabljene tudi v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije leta 2022, ko je na goriškem Krasu zgorelo dobrih 3700 hektarjev površin, od tega 2900 hektarjev gozdov.
• Raziskave so omogočile nove načine trajnostne uporabe lesa in gozdnih proizvodov. S trajnostno rabo lesa in lesenih izdelkov omogočamo shranjevanje ogljika, ki so ga drevesa uskladiščila v svoji življenjski dobi. V gradbeništvu tako les in alternativni materiali iz dreves že zamenjujejo okoljsko bolj obremenjujoče materiale, kot so beton, jeklo, plastika in sintetična vlakna.  
• Tudi potrošniki lahko prispevajo k trajnostni rabi gozdov tako, da izberejo lesne izdelke z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.

Ob mednarodnem dnevu gozdov je pomen inovacij izpostavil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Inovacija in digitalizacija prehajajo v vse pore našega življenja in gozdarstvo pri tem ni izjema. Z novimi tehnologijami, ki so v pomoč pri načrtovanju razvoja gozdov, bomo lahko tudi lastnikom gozdov ponudili še bolj izpopolnjene informacije o njihovem gozdu in usmerjali nadaljnje ukrepe v gozdovih.« 

Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov bo letos v Celju

Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov Zavod za gozdove Slovenije organizira v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, ki je od nedavnega bogatejši za dve novi tematski poti. Na Poti velikank lahko obiskovalci spoznavajo in začutijo najvišja drevesa v Sloveniji, na poti Zgodovinski gozd pa zanimivosti iz bogate preteklosti gozda, ki so ga mestu pred več kot 500 leti podarili Celjski grofje. Avtor vsebinskih zasnov obeh poti je celjski gozdar mag. Robert Hostnik iz Zavoda za gozdove Slovenije. 

Pot velikank se začne v dolini Pečovnika ob odcepu planinske poti proti Vipoti. Dolga je 1200 m in  obiskovalce vodi med velikimi drevesi duglazij, ki predstavljajo najvišja drevesa v Sloveniji, saj dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves evropskih gozdov in so celo višja od 60 metrov. V Mestnem gozdu v Pečovniku, kjer so prve duglazije posadili že leta 1883, je bilo doslej evidentiranih 210 velikih dreves. Med njimi raste dobrih 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je po natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov visoka kar 67,02 m in je tako najvišje izmerjeno drevo in obenem največje živeče bitje v Sloveniji. Na predstavitveni tabli ob najvišji duglaziji lahko obiskovalci med drugim preberejo in poslušajo pesem, ki je bila napisana prav za to drevo ter si ogledajo kratek video o značilnostih in meritvah teh dreves.

Ob prehodu ceste na Celjsko kočo  se na Pot velikank navezuje še druga nova tematska pot –  Zgodovinski gozd. Na predstavitvenih tablicah ob poti, ki je dolga 2900 m in se zaključi pri Celjski koči, so s kratkimi zgodbami predstavljene zanimivosti bogate zgodovine mestnega gozda ter njegovo današnje stanje in značilnosti. Mestni gozd v Pečovniku se po tradiciji lahko primerja z znanimi gozdovi v okolici nekaterih evropskih prestolnic, ki so v svoji lasti že od srednjega veka ohranjale prvotno dodeljene gozdove. Že leta 1484 je v bilo sodni knjigi zapisano, da ima mesto svoj gozd v Pečovniku, a  je bila bogata zgodovina celjskih mestnih gozdov večinoma pozabljena. Kljub temu, da je območje Pečovnika s Celjsko kočo priljubljen rekreacijski cilj Celjanov. Snovalci Zgodovinskega gozda upajo, da se bo to z novo potjo spremenilo. 

Različni dogodki, ki potekajo ob mednarodnem dnevu, so zbrani tukaj, na ogled pa je tudi video gradivo o pomenu inovacij in novih rešitev.