Lastniki gozdov s pravočasno sečnjo prispevali k omejevanju širjenja podlubnikov
Datum objave: 20. 5. 2025
Lastniki gozdov so v letošnjem letu posekali že več kot 320.000 m3 lesa po odločbah za sanitarno sečnjo, od tega je bilo okrog 80 % iglavcev. V večini primerov so spoštovali rok na izdanih odločbah Zavoda za gozdove Slovenije in s tem prispevali k omejevanju širjenja podlubnikov. Pravočasna sečnja in odvoz poškodovanih ali s podlubniki napadenih dreves iz gozda sta namreč najbolj učinkovita ukrepa za preprečevanje širjenja podlubnikov v gozdovih.
V letu 2024 je bilo zaradi sanitarnih vzrokov posekanih za 2,09 milijona m3 drevja, kar je 45 % celotnega poseka (leto 2023: 1,82 mio m3 oz. 42 % celotnega poseka). Največ sanitarnega poseka je bilo zaradi vetrolomov (42 %) in zaradi podlubnikov (35 %). Zvesti spremljevalci naravnih nesreč so bili namreč smrekovi podlubniki, ki so se prekomerno namnožili na podrtem in poškodovanem smrekovem drevju in se nato razširili še na zdrave gozdne sestoje. Tudi zato je Zavod za gozdove Slovenije letos marca pozval lastnike gozdov, naj izvedejo dela, kot je to določeno v prejetih odločbah. V letošnjem letu je bilo do sredine maja po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije zaradi sanitarnih vzrokov v gozdovih že posekanih več kot 320.000 m3 drevja. Večino drevja na teh odločbah je bilo treba posekati do konca marca, da bi zmanjšali širjenje in posledično poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov v letu 2025.
Lastniki gozdov lahko na večjih saniranih ogolelih površinah pospešijo obnovo gozda s sajenjem sadik. Po nasvet naj pristopijo do krajevno pristojne enote ZGS oziroma svojega revirnega gozdarja, ki jim bo predstavil možne ukrepe in načine sofinanciranja ukrepov za izboljšanje stanja gozda, kot so sadnja sadik, nega mladovja, zaščita sadik pred objedanjem divjadi itd. Za te ukrepe je letos iz državnih in evropskih sredstev namenjenih okrog 5 milijonov evrov, kar je največ doslej. Podrobneje o tem tudi na spletni strani: Sofinanciranje del - Zavod za gozdove Slovenije.
Zavod za gozdove Slovenije sicer še naprej poziva lastnike gozdov, naj tudi sami nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. Če odkrijejo po vetrolomu poškodovana drevesa, lubadarke ali podrtice smreke, naj o tem najprej obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije, nato pa se čim prej lotijo poseka. S podlubniki napadene smreke v tem času lahko prepoznajo po odpadanju skorje in iglic, po rjavkasto obarvani krošnji, kar je znak napadov iz lanskega leta. S podlubniki na novo napadena drevesa pa imajo na skorji oziroma koreničniku rjavkast prah – črvino, ki je težje opazna, prepoznavni znak je tudi smolenje debel napadenih smrek. Podrobnejši nasveti lastnikom gozdov so objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije Varstvo gozdov pred podlubniki.
V gozdovih pa je tudi letos že opaziti prisotnost hrastove čipkarke, ki se je lani namnožila takorekoč po celi Sloveniji, še posebej opazna pa je bila v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije. Napadi povzročajo predčasno rjavenje hrastovih listov. Prav tako so na mladih bukovih listih že opazne poškodbe, ki jih povzroča bukov rilčkar skakač. Tudi proti tem žuželkam zaradi biologije in razširjenosti nimamo učinkovitih selektivnih zatiralnih ukrepov.
