Podnebne spremembe
Podnebne spremembe vplivajo na gozd in pogoje za gospodarjenje z gozdovi. Najbolj vidno se kažejo v večji pogostnosti in jakosti ekstremih vremenskih dogodkov. V zadnjih desetih letih je slovenske gozdove prizadelo več takih dogodkov. Leta 2014 je več kot polovico slovenskih gozdov prizadel katastrofalen žled, ki je s prek 9 milijonov m3 poškodovanega drevja največja zabeležena naravna ujma v slovenskih gozdovih nasploh. Konec leta 2017 je gozdove prizadel izjemno obsežen vetrolom, zaradi katerega je bilo posekanih približno 3 milijone m3 lesa. V izredno vročem in sušnem poletju 2022 je do sedaj največji gozdni požar zajel 2.900 ha gozdov na Krasu. Izredne so bile tudi obilne padavine v letu 2023, ki so sledile poletnim neurjem z močnim vetrom. Zaradi vetra je bilo treba posekati za 1,3 milijona m3 lesa. Obilne padavine so povzročale poplave, sprožile več zemeljskih plazov. V gozdovih so največ poškodb povzročile na gozdnih prometnicah.
Vremenskim ujmam zaradi oslabelega in poškodovanega lesa iglavcev, ki ostaja dalj časa v gozdu, navadno sledi porast bolezni in škodljivcev gozdnega drevja, v Sloveniji predvsem prenamnožitve smrekovih podlubnikov. Tako je bilo po žledolomu v letih 2015, 2016 in 2017 zaradi podlubnikov posekanih 7 milijonov m3 lesa, po vetrolomu v letih 2018 in 2019 preko 2 milijona m3 lesa. V zadnjem desetletju (2014-2023) je bilo zaradi naravnih ujm in podlubnikov posekanih 24 milijonov m3 lesa, kar predstavlja skoraj polovico (46 %) vsega posekanega lesa v tem obdobju.
Slika: Posek lesa po glavnih sanitarnih vzrokih in deležih sanitarnega poseka v skupnem letnem poseku po letih v obdobju 2001-2023. S klikom na elemente legende (npr. žuželke) lahko izbirate podatke za prikaz.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na procese v gozdnih ekosistemih, ki se odražajo v spreminjanju njihove zgradbe in razvojne dinamike, rasti in razširjenost drevesnih vrst, pojavu tujerodnih (invazivnih) vrst in podobno. Te spremembe so manj dramatične, a prav tako pomembne.
Gozdarska stroka skozi gozdnogospodarske načrte vgrajuje mehanizme za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe v gospodarjenje z gozdovi. Območni načrti za obdobje 2021–2030 tako zagotavljajo ponor ogljika na ravni mednarodnih zavez Slovenije, hkrati pa z aktivnim gospodarjenjem omogočajo izboljšanje odpornosti gozdov na podnebne spremembe. Večina ukrepov za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam so del sonaravnega gospodarjenja z gozdovi:
- pospeševanje rastišču in podnebnim spremembam prilagojene drevesne sestave in zgradbe gozdov,
- določena najvišja stopnja izkoriščanja gozdov,
- prilagajanje proizvodnih ciklov v gozdovih,
- ohranjanje biotske pestrosti na ekosistemski, vrstni in genski ravni ...
Podrobnejše so bile strategije prilagajanja in blaženja pripravljene v okviru projekta Gozdovi za prihodnost:
- Priporočila za vključitev ukrepov blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v nacionalno gozdarsko in podnebno politiko in zakonodajo (LINK)
- Ukrepi za optimizacijo ponorov ogljika v gozdovih in njihovo financiranje (LINK)
