Gozdovi območja

Na vertikalno in horizontalno izredno prostranem ozemlju so prisotna kar štiri fitogeografska območja, zaznamovana z alpskim, celinskim in sredozemskim podnebjem.

Alpski svet

Alpski svet zgornje Soške doline, vse do vrha Triglava, predstavlja gorati del območja. V razgibanem svetu Julijskih Alp je zgornja gozdna meja v višinah med 1.700 in 1.800 metri nad morjem, kjer se nahaja predvsem ruševje. Značilna je močna razčlenjenost in globoka zajedenost dolin z malo planotastega sveta.

Prevladuje alpski bukov gozd, nad njim alpsko ruševje, na skrajnih rastiščih gozd gabrovca in malega jesena.

Predalpski svet

Predalpski svet Tolminskega, Cerkljanskega in del Idrijskega hribovja predstavlja najobsežnejši fitogeografski pas. Prevladuje močna razčlenjenost zemeljskega površja, globoka zajedenost stranskih grap, obsežna pobočja, velike strmine in višinske razlike, sorazmerno majhen delež planega sveta in velika pestrost reliefnih oblik.

Prevladujejo bukovi gozdovi v vseh višinskih oblikah – podgorski, gorski, zgornje gorski – bolj ali manj mešani s toploljubnimi in kisloljubnimi bukovij.

Dinarski svet

Dinarski svet Banjške, Črnovrške, Trnovske in Nanoške planote pokrivajo obsežni jelovo-bukovi gozdovi. Tu se srečujeta jugozahodni vpliv morja in sevrovzhodni celinski vpliv. Mnogoteri kraški pojavi močno vplivajo na pojavnost gozda. Bukovi gozdovi se raztezajo vse do ruševja. V zaprtih dolinah in vrtačah pa se kot posebnost pojavlja mraziščni smrekov gozd, ki v najhladnejših predelih na dnu prehaja v ruševje (temperaturni in rastlinski obrat).

Submediteranski svet

Submediteranski svet Vipavske doline, Brd in srednjega toka reke Soče od Tolmina do Gorice zaznamuje ravninski in gričevnat svet, ki se proti severu s strmimi pobočij stika z dinarskim in predalpskim. Predstavlja najnižji del območja, kjer se v pretežno kmetijski krajini gozdovi pojavljajo bolj ali manj mozaično. Zaradi večstoletnih močnih človekovih vplivov je današnja podoba vegetacije predrugačena. Gozdov z naravno sestavo drevesnih vrst je malo.

Na pretežno flišni matični podlagi prevladujejo hrastovi, robinijevi in gabrovi gozdovi, ki se jim v stranskih grapah ali na zmerno strmih pobočjih pridružijo pionirski gozdovi plemenitih listavcev, mestoma tudi bukovi gozdovi.

Posebne naravne danosti

omogočajo življenje zanimivim živalskim in rastlinskim vrstam: planinskemu orlu, planinskemu zajcu, ruševcu, risu, črničevju, kortuzovki, Pironovi meteljki, Berinijevemu jajčarju, hladnikovki, kratkodlakavi popkoresi, kranjskemu jegliču…