Posebnosti območja

Na vertikalno in horizontalno izredno prostranem ozemlju so prisotna kar štiri fitogeografska območja, zaznamovana z alpskim, celinskim in sredozemskim podnebjem.

Alpski svet

Alpski svet zgornje Soške doline, vse do vrha Triglava, predstavlja gorati del območja. V razgibanem svetu Julijskih Alp je zgornja gozdna meja v višinah med 1.700 in 1.800 metri nad morjem, kjer se nahaja predvsem ruševje. Značilna je močna razčlenjenost in globoka zajedenost dolin z malo planotastega sveta.

Prevladuje alpski bukov gozd, nad njim alpsko ruševje, na skrajnih rastiščih gozd gabrovca in malega jesena.

Predalpski svet

Predalpski svet Tolminskega, Cerkljanskega in del Idrijskega hribovja predstavlja najobsežnejši fitogeografski pas. Prevladuje močna razčlenjenost zemeljskega površja, globoka zajedenost stranskih grap, obsežna pobočja, velike strmine in višinske razlike, sorazmerno majhen delež planega sveta in velika pestrost reliefnih oblik.

Prevladujejo bukovi gozdovi v vseh višinskih oblikah – podgorski, gorski, zgornje gorski – bolj ali manj mešani s toploljubnimi in kisloljubnimi bukovij.

Dinarski svet

Dinarski svet Banjške, Črnovrške, Trnovske in Nanoške planote pokrivajo obsežni jelovo-bukovi gozdovi. Tu se srečujeta jugozahodni vpliv morja in sevrovzhodni celinski vpliv. Mnogoteri kraški pojavi močno vplivajo na pojavnost gozda. Bukovi gozdovi se raztezajo vse do ruševja. V zaprtih dolinah in vrtačah pa se kot posebnost pojavlja mraziščni smrekov gozd, ki v najhladnejših predelih na dnu prehaja v ruševje (temperaturni in rastlinski obrat).

Submediteranski svet

Submediteranski svet Vipavske doline, Brd in srednjega toka reke Soče od Tolmina do Gorice zaznamuje ravninski in gričevnat svet, ki se proti severu s strmimi pobočij stika z dinarskim in predalpskim. Predstavlja najnižji del območja, kjer se v pretežno kmetijski krajini gozdovi pojavljajo bolj ali manj mozaično. Zaradi večstoletnih močnih človekovih vplivov je današnja podoba vegetacije predrugačena. Gozdov z naravno sestavo drevesnih vrst je malo.

Na pretežno flišni matični podlagi prevladujejo hrastovi, robinijevi in gabrovi gozdovi, ki se jim v stranskih grapah ali na zmerno strmih pobočjih pridružijo pionirski gozdovi plemenitih listavcev, mestoma tudi bukovi gozdovi.

Gozdni rezervati

Svojevrsten živ pomnik preteklosti so gozdni rezervati, to so gozdovi, prepuščeni naravnemu razvoju, ki jih je v območju 24 s skupno površino 1.390 ha, med njimi največji Golaki – Smrekova draga.

Posebne naravne danosti

omogočajo življenje zanimivim živalskim in rastlinskim vrstam: planinskemu orlu, planinskemu zajcu, ruševcu, risu, črničevju, kortuzovki, Pironovi meteljki, Berinijevemu jajčarju, hladnikovki, kratkodlakavi popkoresi, kranjskemu jegliču…

LPN Prodi - Razor

Tumov drevored 17, 5220 TOLMIN
Vodja: Peter RAZPET
Telefon: 05 38-01-253, 051 686 126
E-pošta: Peter Razpet

Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor leži na južnih obronkih gorske verige, ki se razteza od Bogatina do Črne prsti. Najvišja točka lovišča leži na skrajni severovzhodni točki na Tolminskem Kuku 2086 mnm. Približno polovica površine  lovišča Prodi Razor je vključeno v zavarovano območje Triglavskega narodnega parka in sicer v t.i. robno cono s prilagojenim načinom gospodarjenja.

Gozdne učne poti na OE Tolmin

Na Tolminskem gozdnogospodarskem območju imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji:

Učna pot Izjemna drevesa severne Primorske

Učna pot IZJEMNA DREVESA SEVERNE PRIMORSKE vas bo popeljala med mogočnimi drevesi na severnem Primorskem, kjer boste lahko odkrivali tudi mitske vezi med preteklostjo in prihodnostjo.

Najlažje je prepoznati drevesa izjemnih dimenzij, zlasti debeline in višine. Nekatera drevesa so izjemna zaradi posebnih estetskih, zgodovinskih, pričevalnih ali energijskih vrednosti ter posebnih oblik krošnje ali debla. Spet druga izstopajo zaradi izjemne redkosti ali tujerodnosti. Nekatera drevesa so posebna zaradi izjemne lege, z nekaterimi drevesi pa so povezani celo posebni miti in legende.

Za pomoč pri ogledu poti je na razpolago vodnik, ki je dostopen na LTO-jih severne Primorske.