Sporočila za javnost

Akcije obnove potekajo na skrbno izbranih območjih, kjer je prišlo do popolnega uničenja vegetacije in je gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. S predhodnimi akcijami, ki so potekale med lanskim novembrom in letošnjim marcem, ko je najprimernejši čas za sajenje na Krasu, je bilo ob pomoči prostovoljcev posajenih okrog 20.000 sadik gozdnega drevja na 15 hektarjih površin ter posejanih 1,2 tone semena na 127 hektarjih.

Tudi letošnjo jesen so za krampe in delo že prijeli številni zaposleni različnih podjetij in dijaki srednjih šol, danes pa se je na Cerju zbralo več kot 700 prostovoljcev. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije bodo prostovoljci danes in jutri posadili okrog 16.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so puhasti hrast, črnika, trokrpi javor in koprivovec, ter 800 kilogramov želoda različnih vrst hrastov. S tem bodo pomagali obnoviti gozd na skupno 16 hektarih najbolj prizadetih območij. Skupno je letos predvideno, da se na Krasu posadi 50.000 sadik in okoli 7 ton želoda; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij.

Prostovoljci so se zbrali pri Pomniku miru na Cerju, kjer sta zbrane najprej nagovorila župana prizadetih občin. Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica: »Zelo sem vesel, da Slovenija diha z našim ogroženim in v požaru močno prizadetim Krasom, da je osveščenost ljudi tako zelo visoka, saj se interes za sajenje ne zmanjšuje. Nasprotno, vse več ljudi in podjetij v tem projektu vidi svetlo upanje, kako lahko prav vsak posameznik pripomore k temu, da se ta čudovita in krhka kraška krajina okrepi in ozeleni. Morda k temu še dodatno botruje izjemno strokovno vodenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki ostaja ključen partner v izvajanju strategije za obnovo pogorelega Krasa. Lepo je doživeti ta klic prostovoljstva, kjer se srečajo različne generacije, še posebej v tem primeru okoljske akcije, ki bo svojo sporočilnost nosila tudi v prihodnosti – z in za prihodnje generacije.«

V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je zbrane pozdravil namestnik direktorja in strokovni vodja dr.Aleš Poljanec, ki je poudaril, da je obnova najbolj prizadetih območij gozda nujna, da se zagotovi načrtna ozelenitev gozdnih površin, prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. »Zavod za gozdove Slovenije si prizadeva za obnovo in pospešek razvoja naravnega rastja in naravnega okolja na območjih, ki so bila pred požarom pokrita z gozdom, kar predstavlja tretjino v požaru prizadetih površin, preostalo pa bo prepuščeno naravni obnovi. Z vnosom avtohtonih drevesnih vrst bomo pospešili razvoj naravnega gozda, ki bo pomemben gradnik pestre kraške krajine, odporne na pričakovane bodoče naravne ujme in požare.«

Tudi mag. Ariano Durnik, direktorico Javnega zavoda Miren Kras, veseli velik odziv slovenske javnosti, ki kaže pripadnost temu prostoru, ki je dolgoročno zanimiv tudi z vidika turizma. »Skupaj obnavljamo naravo, preko gozdov prispevamo k blaženju negativnih posledic podnebnih sprememb in hkrati ponovno vzpostavljamo zeleno kuliso takoimenovanih outdoor turističnih produktov, kolesarjenja, pohodništva, jamarstva, konjeništva, ki so prav na Krasu temelj turistične ponudbe. S pomočjo donacij slovenske javnosti, podjetij, društev in posameznikov nastaja tudi nov izobraževalno-pohodniški produkt Zeleno srce Krasa, ki bo na ozemlju sedmih, v požaru prizadetih občin (4 na slovenski in 3 na italijanski strani) zaživel v začetku leta 2025 kot eden pomembnejših čezmejnih projektov Evropske prestolnice kulture.«

Akcija obnove gozda bo potekala tudi jutri, ko organizatorji pričakujejo več kot 600 prostovoljcev, kar pomeni, da bo ta vikend v akcijah sodelovalo več kot 1300 prostovoljcev.

Priložnost smo izkoristili tudi za edukacijo o novi operativnih e-storitvah na področju gozdarstva in za predstavitev projekta eGozdarstvo. Lastniki gozdov in obisovalci lahko pridobijo več informacij na spletnih straneh ZGS.