Sporočila za javnost

Vsako leto smo v spomladanskem obdobju med drugo polovico aprila in koncem junija (lahko pa tudi kasneje) v Sloveniji priča neprijetnim srečanjem ljudi in rjavega medveda, ki so včasih lahko tudi nevarna.

Pogosto gre za neprijetne dogodke, ki jim po večini botruje neznanje in neustrezen odziv ljudi pri svojih aktivnostih, kot so sprehodi v naravi s prosto spuščenimi psi ali pa neustrezno zavarovani antropogeni viri hrane v bližini stanovanjskih in gospodarskih objektov (smeti, komposti, tropine, klavniški odpadki, nezavarovani čebelnjaki …).

Medvedi so letos zaradi dolge zime svoj zimski dremež zaključili nekoliko kasneje kot druga leta. Iz brlogov so s svojimi letos poleženimi mladiči prišle tudi medvedke, njihovi potomci iz prejšnje generacije (sedaj stari dobri dve leti) pa so se osamosvojili in intenzivno iščejo svoj »domači okoliš«. Njihova aktivnost se je v zadnjem obdobju – drugi polovici maja – občutno povečala, kaže pa se v povečanju števila škodnih dogodkov, medvede opazimo pri iskanju lahko dostopne hrane v bližini človeških naselbin, več je tudi občasnh neprijetnih srečanj na  na dvoriščih kmetijskih gospodarstev, hiš ali vikendov v območju medvedov. Z deli na poljih, v gozdovih in z druženjem v naravi so se povečale tudi aktivnosti ljudi na prostem, zato lahko pride do stikov z medvedi.

Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije zato pozivamo širšo javnost in še posebej lokalno prebivalstvo na območjih, kjer si delimo življenjski prostor z medvedom, da se v primeru delovnih opravil in aktivnosti v naravi na območjih, kjer obstaja možnost srečanja ljudi in rjavega medveda, predhodno seznanimo z življenjskimi navadami rjavega medveda ter prilagodimo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medvedom. Tako lahko bistveno zmanjšamo možnosti neprijetnih srečanj ali celo poškodb. Informacije o rjavem medvedu, o načinih njegovega obnašanja ter o primernih reakcijah ob srečanju človeka in medveda lahko najdete v gradivih na spletnih straneh www.medvedi.si in/ali http://www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/gozdne-zivali-in-lovstvo/zgibanke-plakati/ .

Kaj storiti ob srečanju z medvedom?

Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost.  To možnost lahko zelo zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja.

Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano. Do napada lahko pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah – srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa ali možnosti za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati, mati medvedka pa jih brani.

Zato priporočamo:

• ob sprehodih v gozd imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa na raje razmislimo o nujnosti sprehajanja s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa …, ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;
• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
• ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo;
• če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
• za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear pepper spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah z opremo za aktivnosti v naravi v Sloveniji;
• nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;
• ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
• poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo;
• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Dobro je vedeti tudi:

• takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko sicer res odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča;
• medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

V primeru resnih težav z medvedi pa lahko prizadeti prebivalci Slovenije pokličejo številki 112 (Center za obveščanje RS) ali 113 (Policija), kjer jih bo tisti, ki bo sprejel klic, povezal z intervencijsko skupino za hitro posredovanje v primeru težav z velikimi zvermi. Intervencijska skupina, ki jo je imenovalo resorno ministrstvo za varstvo narave, deluje v sklopu Zavoda za gozdove Slovenije.