Novice

Gozdni sestoj, kjer so prevladovale mogočne bukve, je predstavljal izjemno estetsko kuliso. Visoka drevesa s slokimi debli in krošnjami visoko nad tlemi so temu delu rožniškega gozda desetletja dajala prepoznavno podobo in nenazadnje prispevala k identiteti mesta za več generacij. Na drugi strani pa to lahko pomeni, da so vsa ta drevesa zdaj v za gozd relativno kratkem obdobju podobno izpostavljena vplivom, ki jih – kot na primer vetrolom – neposredno poškodujejo, ali spremenjenim okoljskim razmeram – kot na primer podnebne spremembe, ki lahko posredno vplivajo na vitalnost dreves, na katerih se nato razvijejo številni drugi organizmi, ki pospešijo procese, ki vodijo v propad dreves.

Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku. A proces bi se raztezal čez daljše časovno obdobje. Vsi dejavniki, ki smo jih omenili zgoraj, pa so ta proces bistveno pospešili. Poglavitna povoda za to sta bila misel na varnost obiskovalcev in pospešiti razvoj kakovostnega gozda iz bujne, naravne gošče mladih dreves do gozda, od katerega bodo prihodnje generacije uporabnikov parka imele podobne koristi, kot so jih imele številne do sedaj.

Na območju Podrožniške poti gre tako za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov in za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda. Tako ni le na Rožniku, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve in tudi drugih drevesnih vrst posledica delovanja množice organizmov (med njimi v zadnjih letih največ poškodb povzročajo nekatere glive) in tudi vročih in sušnih poletij, ki pri drevesih povzročajo sušni stres, ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj na območju Podrožniške poti je nad 30 % (posamična drevesa pa dosegajo osutost tudi do 90 %), kar po mednarodni definiciji pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava. Odziv bukev na zmanjšanje vitalnosti je bilo v zadnjih letih tudi večkratno močnejše semenenje, kar je drevesa še dodatno izčrpalo.

Poškodbe gozda po naravnih ujmah kot sta bila žledolom in vetrolom, ko je padlo oziroma bilo močno poškodovanih veliko dreves, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov. Na posameznih mestih je mladih drevesc manj oziroma so drevesa nižja, ker so imela do sedaj na voljo manj svetlobe. Kjer so bila tla tudi zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd seveda ni mogel pomladiti. Določene najbolj obiskane stihijske poti bodo v prihodnje urejen in vzdrževane kot uradne steze.

Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, med katerimi njihov prispevek pri zagotavljanju kisika morda ni izpostavljen na prvem mestu ampak v ospredje stopajo druge funkcije in vloge gozda. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno usmerjati.

Ker je ta predel gozda bujno naravno pomlajen z mladimi drevesi, posekanih ne bo potrebno nadomestiti z novimi. Po sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot lastnica gozda izvajala, da bi gozdu pomagala pri razvoju v sestoj, ki bo – tako kot prejšnji – ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije. Za nekatere funkcije pa je mladi gozd celo bolj ustrezen kot starejše razvojne faze – npr. za habitat malih živali. Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse socialne in ekološke funkcije, za nekaj časa bo okrnjena le estetska funkcija. Cilj nege mladega gozda je poleg zagotavljanja naravne pestrosti drevesnih in grmovnih vrst ravno v tem, da se pospeši razvoj mladega gozda, da čim hitreje začne opravljati tudi estetsko funkcijo.

Ne glede na to, da gre za pretežno bukov sestoj, so tu prisotne tudi druge drevesne vrste. Razvoj gozda se bo usmerjal tako, da bodo v njem ostale. Prav tako se bo pustilo več odmrlih stoječih in ležečih debel dreves in višjih drevesnih panjev (t.i. štorov), ki so pomembni z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Ohranila se bodo tudi posamična živa odrasla drevesa, ki v primeru padca ne bodo ogrožala obiskovalcev, ki se bodo zadrževali na poteh, ter infrastrukture. Ne nazadnje bodo ob poteh še vsaj nekaj časa ostale mogočne bukve, za katere je bilo v času izbire dreves za posek ocenjeno, da so bile še dovolj vitalne. Njihovo stanje bomo zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov parka še naprej redno spremljali in jih ob zaznanem poslabšanju stanja odstranili.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana