FRUITDIV
FRUITDIV – izkoriščanje potenciala divjih sorodnikov sadnega drevja za trajnostno kmetijstvo
Projekt FRUITDIV se osredotoča na divje sorodnike sadnih dreves, kot so na primer divja jablana, divja hruška in divja češnja. Te vrste so pomemben, vendar pogosto spregledan vir genetske raznolikosti, ki lahko pomaga pri izboljšanju sodobnih vrst sadnega drevja. Ker danes v pridelavi prevladuje razmeroma majhno število vrst, so sadna drevesa bolj občutljiva na bolezni, škodljivce in podnebne spremembe. Divje vrste lahko prispevajo lastnosti, kot so večja odpornost, prilagodljivost na različne razmere in dobra kakovost plodov.
Samoniklo sadno drevje raste v številnih habitatih – v gozdovih, na travnikih, ob robovih cest in v drugih naravnih ali polnaravnih okoljih. Ti habitati pa so vse bolj ogroženi zaradi sprememb rabe zemljišč, intenzivnega kmetijstva, v nekaterih državah tudi gozdarstva, invazivnih vrst ter podnebnih sprememb. Zato je ohranjanje teh vrst ključno tako za varovanje narave kot za prihodnji razvoj sadjarstva.
V projektu FRUITDIV raziskovalci in strokovnjaki spremljamo, popisujemo in preučujemo raznolikost divjih vrst sadnih dreves, v Sloveniji smo osredotočeni na vrste: divja češnja, divja hruška in divja jablana. Z uporabo sodobnih genetskih in terenskih metod proučujemo njihovo raznolikost, prepoznavamo koristne lastnosti ter razvijamo nove pristope za njihovo uporabo pri žlahtnjenju sadnih vrst.
Pomemben del projekta je tudi ohranjanje divjih populacij. To bo potekalo tako v njihovem naravnem okolju kot v genskih bankah. Pri tem sodelujemo gozdarski strokovnjaki, raziskovalci, kmetje, lastniki gozdov, lokalne skupnosti in širša javnost. Projekt bo vzpostavil tudi evropsko spletno platformo, ki bo omogočala dostop do podatkov o genetskih značilnostih divjih vrst sadnih dreves ter spodbujala njihovo uporabo v praksi.
Glavni cilj projekta FRUITDIV je bolje spoznati in ohraniti divje sorodnike sadnih dreves ter spodbuditi njihovo uporabo pri razvoju odpornejših in trajnostnih vrst sadnega drevja, hkrati pa prispevati k ohranjanju biotske in genetske raznovrstnosti v Evropi.
Obdobje trajanja: 60 mesecev
- januar 2024 – 31. december 2028
Koordinator projekta: INRAE, Francija
Financiranje: 100% Evropska sredstva Obzorje (Horizon)
Materiali: plakat
