Forest EcoValue

V okviru različnih projektov Zavoda za gozdove in Gozdarskega inštituta Slovenije smo v razstavno izobraževalnem središču Dovžanova soteska v Dolini pri Jelendolu v občini Tržič 26. novembra 2024 organizirali delavnico »Smernice in ukrepi za gospodarjenje z gozdovi v hudourniških območjih«. Varstvo pred naravnimi nesrečami natančneje pred škodnim delovanjem hudournikovo z ekstremni vremenski pojavi postaja še pomembnejše, a v Sloveniji nimamo izdelanega celovitega sistema varstva pred hudourniki.

Namen delavnice je bil osvetliti pomen gozdov in gospodarjenja z gozdovi na hudourniških območjih, predstaviti raziskave in aktivnosti na tem področju, uskladitev smernic ukrepov za gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih ter oblikovanje dodatnih predlogov za izboljšanje tega področja. Delavnica je bila sestavljena iz treh delov: predavanja (Milan Kobal z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Urša Vilhar, Primož Simončič, Erika Kozamernik in Jaša Saražin z Gozdarskega inštituta ter Matjaž Guček, Irena Mrak in Tina Simončič z Zavoda za gozdove Slovenije), dela po skupinah z moderatorji ter terenskega ogleda hudourniške problematike.

Jelendol ni bil izbran naključno. Občina Tržič je pilotno območje projekta Forest EcoValue, v katerem se ukvarjamo z vrednotenjem ekosistemskih storitev, ena izmed teh je tudi varstvo pred hudourniki. Območje je reliefno razgibano z razvejeno mrežo hudournikov. Za občino se bile leta 2010 narejene karte nevarnosti in ogroženosti za različne naravne nevarnosti ter terenski popisi hudournikov. V letih 2018 in 2023 je bilo na tem območju zaradi poplav povzročeno ogromno škode. Preventivno varstvo ima na takih območjih še večji pomen.

V projektu želimo predlagati celovit sistem nadzorništva hudournikov z določitvijo ukrepov, pristojnosti pri izvedbi ukrepov ter ustreznega načina gospodarjenja z gozdovi na območju hudournikov. Pri tem bomo upoštevati tudi ekonomski vidik ter ovrednotiti potrebe po delu in sredstvih. Na podlagi izkušenj drugih projektov, ekspertov in tujih zgledov želimo v sodelovanju s krajevno enoto Tržič opredeliti problematične hudournike, ki jih bo potrebno pogosteje pregledovati, določiti potrebne ukrepe za varstvo pred hudourniško erozijo ter jih ovrednotiti v smislu porabe časa in finančnih sredstev. Tak predlog sistema hudourniškega nadzorništva bo prenosljiv na druga območja v Sloveniji in bo lahko tudi podlaga za predlog sprememb gozdarske zakonodaje (financiranje ukrepov, povečanje kapacitet).

Fotografije delavnice:

Občina Tržič je naše pilotno območje v projektu ForestEcoValue, kjer obravnavamo tri ekosistemske storitve: biomaso za energetske namene, varstvo pred naravnimi nesrečami, bolj podrobno se ukvarjamo s hudourniki, ter rekreacijo in turizem. Eden najpomembnejših deležnikov je Občina sama. Je namreč pripravljavec občinskih prostorskih načrtov, strategij za različna področja, lokalnega energetskega koncepta, poleg tega pa je tudi eden večjih lastnikov gozda. Z občino že sodelujemo; župan se je udeležil partnerskega srečanja lansko jesen in predstavil občino, pomagali so nam tudi s podatki na področju turizma in rekreacije. Na delavnici v juniju smo delo na izbranih ekosistemskih storitev predstavili občinski ekipi in županu, Petru Mikliču. Posvetovali smo se o nadaljnjih skupnih dejavnostih. Občina nam bo pomagala pri delitvi ankete o rekreaciji in turizmu. Zanima jih tudi delo na področju hudournikov, saj je v zadnjih letih utrpela ogromno škode zaradi poplav; udeležili se bodo prihajajočih delavnic na to temo. Občini smo predstavili potenciale lesne biomase, saj ima občina visoko gozdnatost in ugodno lastniško strukturo. Raba lesne biomase v sistemih za daljinsko ogrevanje je v občini majhna, zakonodaja pa strmi k večji rabi obnovljivih virov energije.

O projektu: V projektu Forest EcoValue se ukvarjamo z različnimi ekosistemskimi storitvami, koristmi, ki nam jih nudi gozd. 10 organizacij iz 5 alpskih držav na svojih pilotnih območij dela na vrednotenju ekosistemskih storitev in spodbujanju poslovnih modelov in plačilnih shem, povezanih z njimi.

Sledite nam tu:

https://www.alpine-space.eu/project/forest-ecovalue/

https://www.linkedin.com/company/forest-ecovalue

Fotografije delavnice: 

Da nam gozd nudi več kot le les, se ne zavedamo le med nabiranjem kostanja in gob, ampak tudi v času podnebnih sprememb in vse pogostejših naravnih nesreč. Z različnimi gozdnimi ekosistemskimi storitvami, njihovim ekonomskim vrednotenjem ter novimi poslovnimi modeli in plačilnimi shemami se ukvarjamo v mednarodnem projektu Forest EcoValue (ZGS Forest EcoValue). Projekt je vezan na alpski prostor (Interreg Alpine Space), v njem sodelujemo s partnerji iz Italije, Nemčije, Avstrije in Francije.

Od 17. do 19. oktobra 2023 smo gostili partnersko srečanje projekta in na terenskem dnevu predstavili način gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in dejanske prakse in izzive v našem živem laboratoriju (»Living Lab« angl.), v občini Tržič. Poleg mednarodne zasedbe partnerjev, so k uspešnem dnevu prispevali pomembni deležniki z območja: župan Očine Tržič Peter Miklič z ekipo ter predstavniki OE Kranj in KE Tržič Martin Umek, Vanja Primožič, Aljaž Černe in Aleš Kleindienst. Aktivno sodelovanje deležnikov pri projektu nas veseli, saj omogoča realizacijo ukrepov v praksi. Na območju Zelenice in Dovžanove soseske smo predstavili preplet različnih ekosistemskih storitev in izzive pri upravljanju.

Glavna tema je bilo usklajevanje varovalnih in zaščitnih, rekreativnih ter proizvodnih storitev gozda in potencialni poslovi modeli. Zelenica je najbolj obiskana rekreativna točka v občini, pomembna predvsem za turno smučanje, a hkrati nevarna zaradi snežnih plazov. Dolžanova soteska je naravni spomenik ter turistično pomembna točka, kjer gozd prispeva k zaščiti v povezavi s tehničnimi rešitvami. V obeh primerih lahko prilagojeno gospodarjenje prispeva k boljšem zagotavljanju ekosistemskih storitev. Terenski dan je služil tudi izmenjavanju izkušenj in dobrih praks iz tujine (npr. upravljanje z vodami v gozdnem prostoru in olajšave za lastnike gozdov, vrednotenje varovalnih storitev, platforma za zbiranje sredstev za ponore ogljika). S partnerji bomo namreč v naslednjih 2 letih vsak v svojem živem laboratoriju najprej vrednotili ekosistemske storitve, nato pa razvijali alternativne poslovne modele, ki bodo vključevali tudi lastnike gozdov. Prav njih prilagojeno gospodarjenje za zagotavljanje drugih, ne le proizvodnih storitev, najbolj zadeva.

Ekipa Forest EcoValue: Tina Simončič, Matjaž Guček, Aleš Poljanec, Irena Mrak, Petra Lavrič, Živa Bončina

Objava v novicah: povezava

Fotografije s srečanja:

Občina Tržič je pilotno območje in t.i. živi laboratorij projekta Forest EcoValue. V njej že tri leta skupaj z deležniki analiziramo, spremljamo stanje in razvijamo rešitve za spodbujanje treh, za lokalno okolje še posebej pomembnih, funkcij gozda: varstvo pred hudourniškimi poplavami, rekreacija in biomasa.

V treh letih projekta smo v občini izvedli več anket, terenskih popisov, intervjujev, analiz stanja, sestankov in delavnic, povezanih z biomaso, varstvom pred škodljivim delovanjem hudournih voda ter rekreacijo in turizmom. Na tokratnem zaključnem dogodku projekta smo lokalni skupnosti in širši regiji predstavili pomen izbranih funkcij gozda ter prednosti in priložnosti, ki jih te ponujajo. Sledila je okrogla miza s strokovnjaki z omenjenih področij. Razpravljali smo o dobrih (in slabih) praksah, o razmerah in delu - v Sloveniji in v lokalnem okolju, o priložnostih in prioritetah. Udeležence sta uvodoma pozdravila župan občine Tržič Peter Miklič in strokovni direktor Zavoda za gozdove (ZGS) dr. Aleš Poljanec.

Okrogle mize, ki jo je moderirala dr. Tina Simončič, se je udeležilo šest strokovnjakov. Področje biomase sta predstavila Živa Bončina, članica projektne skupine na ZGS, in Marin Radovčič, vodja energetike na Komunali Kočevje. Pri razpravi, vezani na področje urejanja hudournikov, sta sodelovala mag. Matjaž Guček, vodja službe za gozdarsko načrtovanje na ZGS, in dr. Milan Kobal, profesor na Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Katedri za krajinsko znanost in geoinformatiko. Področje rekreacije in turizma sta obravnavala mag. Janez Logar, ki pokriva gozdarski nadzor na ZGS, OE Kranj, ter Andrej Arih, vodja oddelka za varstvo narave v Triglavskem Narodnem parku.

V razpravo so se aktivno vključevali tudi udeleženci dogodka – predstavniki občine Tržič in drugih občin, lokalni gozdarji ZGS, predstavniki Geološkega zavoda Slovenije, ponudnikov storitev, društev …, skratka vseh, ki se zavedajo pomena sodelovanja različnih deležnikov in ustreznega ravnanja tako z vidika uporabnikov kot upravljavcev in stroke. Zaključki okrogle mize predstavljajo pomembno iztočnico za usmerjanje razvoja gozdov in pospeševanje njihovih funkcij ter upravljanje širšega prostora, s katerim je gozd pomembno povezan.

Fotografije s srečanja: