V digitalni dobi gozd vabi po »analogno« veselje
Datum objave: 28. 9. 2026
Osrednji dogodek akcije Beremo v gozdnih knjižnicah je letos pod naslovom Gozdne knjižnice za digitalni odklop in zeleni priklop povezal gozdarstvo, turizem in bralno kulturo. Na okrogli mizi in v prostorih Gozdarskega inštituta Slovenije in v gozdni učilnici ob njem so sodelujoči v ospredje postavili razvoj kotičkov za branje, druženje in doživljanje narave ter poudarili, da v času hitrega tehnološkega razvoja tako pri branju kot pri odgovornem upravljanju gozdnega prostora ostajata ključna človek in njegov odnos do narave.
Vsako leto 27. septembra obeležujemo svetovni dan turizma, september in začetek oktobra pa sta v Sloveniji namenjena Nacionalnemu mesecu skupnega branja. Stičišče obeh pobud predstavlja akcija Beremo v gozdnih knjižnicah. Gozdovi so namreč tudi pomemben prostor rekreacije, turizma, izobraževanja in doživljanja narave. Prav zato lahko v njih svoje mesto najdejo tudi bralni dogodki, gozdne knjižnice in knjigobežnice, predstavljajo pa tudi navdih za številna literarna dela. Akcijo Beremo v gozdnih knjižnicah na pobudo Turistične zveze Slovenije (TZS) skupaj pripravljajo Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Gozdarska knjižnica Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) in Andragoški center Slovenije (ACS).
Letošnji svetovni dan turizma v ospredje postavlja digitalno agendo in umetno inteligenco pri preoblikovanju turizma, osrednja tema Nacionalnega meseca skupnega branja pa je Branje je veselje. Gozdne knjižnice predstavljajo presek med obema pobudama: ponujajo možnost, da se od zaslonov odmaknemo, hkrati pa lahko sodobne digitalne rešitve pomagajo obiskovalcem pri iskanju informacij, načrtovanju obiska in spoznavanju gozda.
»V času, ko velik del dneva preživimo pred zasloni, nam gozd ponuja nekaj zelo preprostega in dragocenega: prostor, v katerem se lahko umirimo, vzamemo v roke knjigo in uživamo v naravi okoli sebe. Toda tudi pri takšnem obisku ne smemo pozabiti, da je gozd živ ekosistem, življenjski prostor rastlinam in živalim ter ima svojega lastnika. Gozd je prostor svobode, a tudi odgovornosti. Zato spoštujmo gozdni bonton: naj bo obisk gozdne knjižnice priložnost za dobro zgodbo in hkrati za spoštljiv stik z gozdom,« je ob dogodku poudaril vodja Centralne enote ZGS mag. Janez Zafran.
Branje, ki vodi v premišljen razvoj obiskovanja gozdov
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza Razvoj točk branja v gozdu, ki jo je moderirala Alenka Štrukelj z ACS. Sogovorniki so razpravljali o tem, kako lahko gozdne knjižnice in knjigobežnice prispevajo k sodobnemu, trajnostno naravnanemu turizmu ter kako takšne točke razvijati tako, da bodo obiskovalcem približale gozd, ne da bi pri tem povečevale pritiske nanj. Nina Kožar je predstavila nastanek in nadaljnji razvoj spletnega zemljevida Knjigobežnice, doc. dr. Tina Simončič z ZGS je govorila o vplivu knjigobežnic na gozdni prostor ter njihovem pomenu za obisk in doživljanje gozda, predsednik TZS Dominik S. Černjak pa o usmerjanju obiskovalcev v gozd in do gozdnih knjižnic.
»Gozdne knjižnice lahko obiskovalcem gozda predstavljajo prostor za umiritev, branje, izražanje in druženje. Na relativno mehak način nadgrajujejo vsebine v gozdnem prostoru, ki bogatijo obisk gozda in omogočajo bolj poglobljeno, subtilno, a tudi atraktivno doživljanje gozda in narave. Ker je v gozdu veselo in ga imamo radi, lahko gozdne knjižnice že samo s svojim avditorijem krepijo bralno kulturo. Gozdne knjižnice so tudi priložnost za osveščanje vseh generacij o pomenu gozdov in obnašanju v gozdu,« je poudarila dr. Tina Simončič z ZGS.
Pri umeščanju gozdnih knjižnic je treba upoštevati lastnika tega gozda, naravne danosti, primernost gozda, ostale uporabnike in druge strokovne usmeritve. »Z ustreznim umeščanjem gozdnih knjižnic v gozdni prostor lahko prispevamo k trajnostnem obisku gozda ter preprečimo nesoglasja ali negativen vpliv takih točk na gozdni ekosistem,« je nadaljevala dr. Tina Simončič z ZGS.
Odprimo knjigo, odprimo »vrata« v gozd
Strokovnemu delu je sledilo branje in pogovor s pisateljem Borutom Golobom, avtorjem knjige Smreka bukev lipa križ. Dogodek je tako razpravo o razvoju gozdnih knjižnic nadgradil z neposredno literarno izkušnjo in ponudil tisto, k čemur vabi Nacionalni mesec skupnega branja: veselje, druženje in doživetje.
Akcija Beremo v gozdnih knjižnicah se še nadaljuje, saj letos poteka od 23. do 30. septembra 2026. Organizatorji vabijo društva, knjižnice, šole, vrtce, družine, podjetja in druge skupine, da ob gozdni knjižnici ali v bližnjem gozdu pripravijo svoj bralni dogodek. To je lahko javno branje, pripovedovalsko srečanje, predstavitev knjige, branje pravljic, postavitev gozdne knjižnice ali druga oblika druženja ob literaturi.
