Suša in poletna vročina vse močneje vplivata na stanje in prihodnost slovenskih gozdovih
Datum objave: 20. 8. 2026
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) zaradi nedavne dolgotrajne suše in izredno visokih temperatur po vsej državi beleži večje poškodbe gozdnega drevja: gozd je že v prvi polovici avgusta dobil izrazito jesenski videz z obarvanjem krošenj in odpadanjem listov. Vendar vse posledice letošnje suše in vročine še niso vidne, pokazale se bodo z zamikom v naslednjih letih: v izgubi vrednosti lesa zaradi podlubnikov in bolezni gozdnega drevja, zmanjšanem prirastku lesa ter povečanih stroških obnove gozdov. »Pri tem imajo ključno vlogo tudi lastniki gozdov, zato naj bodo ti še posebej pozorni na napade podlubnikov,« je ob tem pozval direktor ZGS Gregor Danev.
Po podatkih ZGS so posledice letošnjega sušnega in vročega poletja vidne praktično po vsej Sloveniji, gre za širše območje gozdov kot v letih 2003 in 2022. Najbolj prizadeti so gozdovi v nižinah ter na prisojnih legah na sušnih in revnih rastiščih. To so npr. prisojna in skalovita območja v goratih območjih, prodnata tla v nižinah na Kranjskem in Sorškem polju ter Dravskem in Ptujskem polju, gozdovi na plitvih karbonatnih tleh na Krasu in Suhi krajini. Razlike med rastišči so lahko zelo velike: medtem ko so drevesa na globljih in bolj namočenih tleh še vedno zelena, na bližnjih sušnih legah že rjavijo in odmetavajo listje.
Najbolj očiten znak sušnega stresa je prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listja. »Prezgodnje odpadanje listja je predvsem obrambni odziv dreves na neugodne rastne razmere. Z zmanjšanjem listne površine drevo zmanjšuje izgubo vode in s tem povečuje svoje možnosti za preživetje. Večina dreves si bo zato opomogla, a najbolj bodo prizadeta drevesa, ki so bila zaradi različnih vzrokov manj vitalna že pred začetkom suše in vročine. Če bodo drevesa izpostavljena sušnim in vročinskim stresom več zaporednih let, bo sušenje dreves v naslednjih letih obsežnejše,« pojasnjuje vodja Službe za varstvo gozdov na ZGS Marija Kolšek.
Pri nekaterih drevesih (npr. bukev) odpada tudi še zeleno listje. Na najbolj prizadetih območjih so nekatere bukve, gabri, lipe, hrasti, breze, javorji in druge vrste že deloma ali povsem ogolele. Najbolj so prizadeti že pred sušo oslabeli listavci, tem se sušijo tudi posamezne veje in vrhovi krošenj, tudi cela drevesa. Iglavci zaenkrat kažejo na zunaj manj znakov prizadetosti zaradi suše kot listavci, ZGS pa pričakuje povečano odpadanje iglic in številčnejše ter obsežnejše napade podlubnikov že v tem in v naslednjih letih.
Oslabljena drevesa so lahek plen podlubnikov
Ena največjih skrbi je tako povečano tveganje za prenamnožitev podlubnikov, predvsem na smreki, kar na ZGS pričakujejo glede na izkušnje iz sušnega obdobja leta 2003. Dolgotrajna vročina in suša namreč zmanjšata sposobnost dreves, da se branijo pred napadi, hkrati pa višje temperature pospešijo prenamnožitev podlubnikov tudi v višjih nadmorskih višinah. Letos je nevarnost prenamnožitve podlubnikov povečana tudi zaradi snegolomov v februarju in marcu ter vetrolomov v marcu in juniju, ki so močneje poškodovali 248.000 m3 iglavcev, večinoma smreke; zaradi teh dejavnikov se že pojavljajo manjša in tudi večja žarišča smrekovih podlubnikov, teh je največ v smrekovih gozdovih na Koroškem, Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji.
Za nujen posek poškodovanih dreves zaradi naravnih ujm, da se v čim večji meri omeji prenamnožitev podlubnikov na poškodovanem drevju, je ZGS lastnikom gozdov v letu 2026 do danes izdal 7.840 odločb za posek 248.000 m3 dreves. Realizacija odločb je dobra, 87 %, za kar gre zahvala vestnim lastnikom gozdov. Skupna količina drevja za posek zaradi naravnih ujm in napadov podlubnikov ter ocena škode že presegata mejo za razglasitev naravne nesreče zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2026 po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (potreben posek nad 400.000 m3 zaradi podlubnikov, škoda nad 0,3 promile BDP). Zato je ZGS pripravil in na Ministrstvo za kmetijstvo poslal poročilo o ugotovljeni prenamnožitvi podlubnikov v letu 2026.
Suša vpliva tudi na pomlajevanje gozdov in živali
Zaradi suše in vročine (pa tudi pozne pozebe) ZGS že opaža sušenje sadik gozdnega drevja, posajenih v zadnjih letih, in več odmrlih drevesc v naravnem mladju. Pojavlja se tudi slabše semenenje starejših dreves, kar vodi v slabšo kalivost semen gozdnega drevja. »Drevesa, ki letos obilneje semenijo, bo suša močneje prizadela, saj že samo semenenje zmanjša vitalnost dreves. Semeneče smreke so manj odporne na napad podlubnikov. Pri semenečih listavcih (npr. pri gabrih, javorih, lipah) je opazno močnejše odpadanje listov, krošnje so rjave zaradi semenenja,« pojasnjuje Marija Kolšek iz ZGS.
Dolgotrajna suša in visoke temperature vplivajo tudi na prostoživeče živali, predvsem zaradi manjše dostopnosti vode in hrane ter večjih potreb po ohlajanju. Živali se v vročini pogosteje umikajo v senčne in mirne predele ter so dejavnejše v hladnejših delih dneva. Pomembno vlogo imajo naravni vodni viri in gozdne kaluže, zato je v takšnih obdobjih še posebej pomembno, da živali ob njih ne vznemirjamo, poudarjajo na ZGS.
Povečano tveganje za nastanek gozdnih požarov
Izsušena tla, suha vegetacija in visoke temperature so povečale tudi nevarnost gozdnih požarov. ZGS je letos do sredine avgusta popisal 82 gozdnih požarov, ki so zajeli 51 hektarov gozdnih zemljišč. Največ gozdnih požarov je bilo v Slovenskem Primorju in v osrednji Sloveniji. Večina jih je bila manjših in hitro pogašenih. Največji letošnji gozdni požar je bil v občini Komen v začetku julija, zajel je 16 ha površine, od tega 12 hektarov gozda. Drugi največji je bil požar na pobočju Planje na Bovškem, zajel je 10 hektarov površine. »Učinkovitemu nadzoru, ozaveščenosti prebivalcev, preventivi, ustrezni opremljenosti ter hitremu obveščanju in intervencijam gašenja številnih institucij se lahko zahvalimo, da v zadnjih tednih ni prišlo do požarov večjih razsežnosti kot v sušnem letu 2022, ko je požar na Krasu zajel 3.700 ha površine, od tega 2.900 ha gozdov,« je dodal direktor ZGS Gregor Danev.
Ključni bodo prihodnji tedni in leta
Prezgodnje rumenenje in odpadanje listja še ne pomenita nujno, da bo drevo propadlo. Če se suša konča in bodo do konca vegetacijske sezone padavine zadostne, si lahko del dreves opomore. Vendar je letošnji sušni stres pomemben dodaten pritisk na gozdove, katerih odpornost zmanjšujejo tudi drugi podnebni in vremenski ekstremi: že pred poletjem so slovenske gozdove lokalno poškodovali snegolomi, vetrolomi, pozebe, toče, tudi žuželke in bolezni; vitalnost dreves zmanjšuje tudi obilno semenenje.. Takšna kombinacija dejavnikov zmanjšuje odpornost dreves in povečuje tveganje, da bodo posledice letošnjega sušnega in vročega poletja večje, kot jih je mogoče oceniti danes.
Zato bo v prihodnjih tednih in mesecih ključnega pomena spremljanje zdravstvenega stanja gozdov in zlasti pravočasno odkrivanje novih žarišč podlubnikov. Lastnike gozdov ZGS poziva, naj upoštevajo roke za posek in ureditev sečišča na odločbah ZGS. Svoje gozdove naj tudi sami redno pregledujejo in ob znakih napada podlubnikov ali svežih podrtic smreke čim prej obvestijo revirnega gozdarja ter začnejo posek napadenega drevja. »Le z rednim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov ter aktivnim in načrtnim gospodarjenjem ohranjamo vrstno in strukturno raznolikost gozdov, ki so odpornejši na vse pogostejše in silovitejše naravne ujme v obdobju podnebnih sprememb,« poudarja direktor ZGS Gregor Danev.
