Prikaz učinkovite protipožarne infrastrukture na Krasu članom vlade na regijskem obisku

Datum objave: 15. 1. 2026

V okviru regijskega obiska Vlade Republike Slovenije v Obalno-kraški regiji so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić ter ministru za obrambo Borutu Sajovicu predstavili novozgrajeni sistem protipožarnih gozdnih prometnic na območju Agrarne skupnosti Križ – Filipčje Brdo. Poleg ogleda na terenu so v prostorih Občine Sežana predstavili širši sistem ukrepov za učinkovito protipožarno varstvo gozdov.

Obalno-kraška regija sodi med najbolj požarno ogrožena območja v Sloveniji; poleti leta 2022 je Kras prizadel največji požar v zgodovini Slovenije, v katerem je pogorelo več kot 3700 hektarjev površin, od tega več kot 2900 hektarjev gozdov. Zato je na tem območju učinkovito varstvo gozdov pred požari še posebej pomembno. ZGS je že desetletja ključni nosilec preventivnega protipožarnega varstva naravnega okolja, je ob vladnem obisku izpostavil pomočnik direktorja ZGS mag. Janez Zafran: »V sodelovanju z državo, lokalnimi skupnostmi in lastniki gozdov skrbimo za razvoj in vzdrževanje sistema požarnih prometnic. Te omogočajo gasilcem hitro in učinkovito ukrepanje ob požarih, da jih lahko pogasijo čim prej, ko so še majhni in obvladljivi.«

Ministrska ekipa si je ta terenu ogledala sistem protipožarnih poti 1. kategorije, ki jih je v letih 2024 in 2025 izdelala Agrarna skupnost Križ - Filipčje Brdo na podlagi sredstev iz razpisa Programa razvoja podeželja. Celotna dolžina presega devet kilometrov, pot vsebuje tudi hidrant, ki ga je iz istega razpisa postavila občina Sežana. Minister Borut Sajovic in ministrica Mateja Čalušić sta pohvalila prizadevanja sodelujočih organizacij in dobro usklajeno sodelovanje pristojnih služb ter izrazila podporo ukrepom, ki krepijo odpornost gozdov, varujejo ljudi in premoženje ter omogočajo učinkovito delo gasilcev.

V Obalno-kraški regiji danes celotni sistem obsega približno 725 kilometrov protipožarnih prometnic, ki skupaj z javnimi in gozdnimi cestami tvorijo hrbtenico požarne varnosti. Sistem dopolnjujejo še vodni viri, hidranti v naravnem okolju, izvenletališka pristajališča za helikopterje, pešpoti za osebje na strmih terenih ter drugi ukrepi za upočasnjevanje širjenja požarov. Na območjih z visoko požarno ogroženostjo mora njihova gostota v idealnih razmerah znašati vsaj 25 metrov na hektar, kar pomeni, da razdalja med posameznimi dostopi ne presega 400 metrov.

»Če želimo ohraniti naravno okolje in omogočiti, da se gozdovi razvijajo po naravnih zakonitostih, moramo gasilcem zagotoviti dostop do požarno ogroženih območij. Protipožarne prometnice so zato nujen pogoj za varstvo narave,« je ob tem povedal vodja Območne enote ZGS Sežana Boštjan Košiček. Dodaj je, da je nadgradnja protipožarnih prometnic del dolgoročnega prilagajanja gozdov na podnebne spremembe, s katerim ZGS postavlja temelje za stabilnejše, bolj varne in na požare odporne gozdove v prihodnosti.

ZGS poleg preventivnih dejavnosti aktivno sodeluje tudi pri samem gašenju požarov – z usmeritvami na terenu, strokovnimi nasveti gasilcem ter tesnim sodelovanjem z Ministrstvom za obrambo in drugimi službami. Uspešna obnova gozdov, poškodovanih v požaru na Goriškem Krasu leta 2022, ter rezultati čezmejnega projekta Interreg Karst Safe dodatno potrjujejo pomen dolgoročnega, strokovno utemeljenega in sonaravnega upravljanja z gozdovi.