Poškodbe drevja zaradi vremena in žuželk vidne, a ne nujno usodne

Datum objave: 18. 6. 2026

Na Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) se v zadnjih tednih obračajo številni lastniki gozdov in obiskovalci, ki v gozdovih opažajo različne spremembe na gozdnem drevju: rjave liste bukve, nenavadne okrogle tvorbe na listih kostanja, objedeno listje, zapredke, sušenje posameznih dreves in podobno. Kot pojasnjujejo na ZGS, te različne pojave povzročajo predvsem vremenske razmere in nekatere žuželke, ki so v gozdu naravno prisotne, se pa lahko ob ugodnih razmerah namnožijo.

»Rjavi listi še ne pomenijo nujno, da drevo propada. Gozdovi imajo veliko sposobnost obnove, vendar takšne pojave spremljamo, ker se ob ponavljajočih se vremenskih stresih in napadih žuželk lahko zdravstveno stanje drevja poslabša,« poudarja Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Vremenski vzroki: pozeba, toča in suša

Najbolj opazen pojav letos so rjavi deformirani listi na bukvah. Gre za posledico poznih pozeb v začetku in v sredini maja, ko so bile bukve večinoma že v fazi olistanja. Druge drevesne vrste, kot so hrast, jelka, veliki jesen, beli gaber, lipa in druge, so tudi občutljive na pozebo, vendar jih večina odžene nekoliko pozneje kot bukev, zato ZGS pri njih opaža manj poškodb.

Spomladanske pozebe so sicer naraven pojav, vendar so v zadnjih letih vse pogostejše in zato pomembnejši dejavnik pri razvoju gozdov. Toplejša obdobja v zgodnji pomladi lahko spodbudijo hitrejše odganjanje dreves, nato pa lahko kratko obdobje nizkih temperatur poškoduje mlade liste in poganjke. Pozne pozebe vplivajo na cvetenje in semenenje gozdnih drevesnih vrst, s tem na naravno obnovo gozdov iz semen, na pridelavo medu in gozdnih plodov. Ponavljajoče se pozne pozebe lahko prizadenejo vitalnost dreves in zmanjšajo prirastek lesa.

Pozeba je gozdove po Sloveniji različno prizadela, ponekod v nižinah, ponekod v višjih legah. Po poročilih območnih enot ZGS so poškodbe bukve zaradi poznih pozeb najbolj izrazite oziroma opažene na naslednjih območjih:

• GGO Bled: močna pozeba v višinskem pasu približno od 1200 do 1600 metrov;
• GGO Kranj: lokalna pozeba bukve v okolici Kranja in Škofje Loke ter v alpskem delu od približno 1300 metrov nadmorske višine do gozdne meje;
• GGO Ljubljana: pozeba v mrazu bolj izpostavljenih legah na območjih Domžal, Ljubljane, Logatca, Kamnika in Škofljice, posebej v revirjih Polje, Ljubljana, Hotedršica, Rovte, Logatec, Kamniška Bistrica in Šentvid;
• GGO Postojna: mozaične poškodbe bukovega listja po celotnem območju, posebej na snežniško-javorniškem masivu;
• GGO Kočevje: močna pozeba, ki je prizadela gozdove v višinskem pasu od 450 – 650 m, izjemoma tudi nad 800 m nadmorske višine.
• GGO Nazarje: zelo močna pozeba na Menini, predvsem nad 1100 metri nadmorske višine, lokalno pa že od približno 1000 metrov in v jarkih tudi nižje;
• GGO Slovenj Gradec: lokalna pozeba bukve, močneje na Pohorju od približno 1000 metrov nadmorske višine navzgor;
• GGO Maribor: pozeba bukve na Pohorju v gozdovih nad približno 1100 metri, posebej v ovršnih delih revirjev Oplotnica, Osankarica, Jezerc, Lovrenc, Klopni vrh, Šumik in Areh;
• Kraško GGO: pozeba bukve v Košanski dolini.

V začetku letošnjega maja je pozeba prizadela tudi hrastove sadike v GGO Murska Sobota.

Poškodbe na bukovih listih zaradi pozebe so nastale, ko je drevje šele začelo tvoriti poganjke in liste. Ti so zaradi nežne zgradbe in visoke vsebnosti vode zelo občutljivi, zato lahko ob padcu temperature pod ledišče pride do poškodb listnega tkiva. Poškodovani listi porjavijo, se sušijo in lahko deloma ali v celoti odpadejo. Zato so bile krošnje prizadetih bukovih sestojev nekaj časa videti izrazito rjave.

Kljub zelo opazni poškodovanosti takšna pozeba praviloma ne pomeni propada dreves. Bukev ima namreč dobro sposobnost ponovnega olistanja. Poškodovani so predvsem mladi listi in vršni deli mladih poganjkov. Preživijo brsti, ki še niso odgnali. Poleg tega se bukev ponovno olista iz tako imenovanih spečih brstov. To se letos na številnih poškodovanih območjih že kaže, saj bukve ponovno razvijajo nove liste. Kljub vsemu je pozeba za drevo stresen dogodek in je to zato bolj izpostavljeno za napade žuželk, bolezni in podobno.

Žuželke in druge živalske vrste

Poleg poškodb zaradi poznih pozeb ZGS letos opaža tudi lokalno bolj množičen pojav več vrst žuželk, ki vplivajo na videz drevja in grmovja. Med pogosteje opaženimi vrstami so:

• bukov rilčkar skakač, ki se pojavlja na več območjih Slovenije, ponekod povzroča luknjičavost in izjedine bukovih listov, vendar za zdaj na večini območij ne povzroča večjih poškodb;
• kostanjeva šiškarica, ki na kostanju povzroča značilne šiške; letos je posebej opazna v osrednji Sloveniji, pojavlja pa se tudi v Spodnji Savinjski dolini, okolici Slovenskih Konjic in na območju Slovenskih goric;
• zeleni hrastov zavijač, ki na Obali, predvsem v okolici Škofij, povzroča močnejše objedanje hrastovega listja;
• pinijev sprevodni prelec, ki se pojavlja predvsem na toplih, prisojnih gozdnih robovih in ob cestnih koridorjih;
• dlakoritec in zlatoritka, ki se pojavljata posamično;
• borova penarica, ki je na Krasu letos opaznejša kot v preteklih letih, posebej na območju Sežane, Divače in vzdolž avtocestnega koridorja proti Petrinjskemu Krasu;
• majski hrošč, ki je letos v večjem številu opažen na Sežanskem in Divaškem Krasu.

Kaj lahko storijo lastniki in obiskovalci gozdov?

Obiskovalcem gozdov ZGS svetuje, naj spremembe opazujejo in jih še najprej javljajo ZGS, vendar naj poškodovanega drevja ne odstranjujejo sami in naj ne sklepajo prehitro, da gre za propadanje gozda. Lastniki gozdov naj se ob večjih ali neobičajnih poškodbah obrnejo na pristojnega revirnega gozdarja. To je posebej pomembno pri sušenju večjega števila dreves, pojavu podlubnikov, poškodbah po naravnih ujmah..

ZGS se lastnikom in obiskovalcem gozdov zahvaljuje za pozorno spremljanje stanja gozdov in za sporočanje opažanj, saj je tovrstno preverjanje dejstev pri stroki tudi v skladu z geslom letošnjega Tedna gozdov: Manj zmot, več znanja o gozdu in spoštovanja. »Če vas v gozdu kaj zmoti, skrbi ali zanima, vprašajte. Naši gozdarji so vsak dan na terenu, med ljudmi in v gozdu. Gozdar ne le odloča, pač pa tudi pojasnjuje, zakaj se v gozdu dogaja, kar se dogaja. Želimo si, da se o gozdu pogovarjamo več in bolje: z več znanja, več spoštovanja in več zaupanja v stroko,« poudarja direktor ZGS Gregor Danev.

Več informacij:

• Varstvo gozdov: https://www.zgs.si/delovna-pod...
• Območne enote ZGS: https://www.zgs.si/obmocne-eno...
• Teden gozdov: https://www.zgs.si/za-obiskova...