Podatki o realizaciji poseka lesa v slovenskih gozdovih v letu 2015 in o poteku sanacije posledic naravnih ujm v gozdovih

Datum objave: 11.2.2016

Sporočilo za javnost Datum: 11.2.2016 Podatki o realizaciji poseka lesa v slovenskih gozdovih v letu 2015 in o poteku sanacije posledic naravnih ujm v gozdovih Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v okviru priprave Poročila o delu ZGS za leto 2015 in Poročila o gozdovih 2015 zbral ključne podatke o delu v gozdovih v lanskem letu. Končna poročila bodo pripravljena do konca februarja 2015. Skupno je bilo v letu 2015 v slovenskih gozdovih posekanih  6,03 mio m³ lesa, kar je približno na ravni leta 2014 (6,36 mio m³). V skupni količini posekanega lesa v letu 2015 predstavljajo iglavci 65%, listavci pa 35%. Skupna količina posekanega lesa v letu 2015 znaša 95% možnega poseka v slovenskih gozdovih po gozdnogospodarskih načrtih oziroma približno 70% tekočega letnega prirastka lesa. Zaradi sanacije posledic žledoloma se je v letu 2014 znatno povečala skupna količina letnega poseka lesa v državi v primerjavi s predhodnimi leti. Posledicam žledoloma se je v letu 2015 pridružila tudi razmnožitev podlubnikov, ki uničujejo iglavce, predvsem smreko. To sta glavna razloga za visok posek v zadnjih dveh letih. Primerjavo poseka v letu 2015 s posekom v preteklih letih in možnim posekom po gozdnogospodarskih načrtih prikazuje spodnji grafikon št. 1: Grafikon 1: Posek v slovenskih gozdovih v obdobju 1991–2015 – v milijonih m³   Evidentirana količina drevja, ki jo je potrebno posekati zaradi napada podlubnikov je v letu 2015 znašala 2,15 milijona m³, od tega je realiziran posek zaradi podlubnikov letu 2015 1,8 milijona m³, kar presega vse dosedanje letne količine potrebnega poseka zaradi podlubnikov v zadnjih 70-ih letih in predstavlja trikratno količino posekanega lesa zaradi podlubnikov iz leta 2005, ko je bil zabeležen največji napad podlubnikov do sedaj. Glede na skupno količino drevja, predvideno za posek v letu 2015, je več kot ena tretjina sanitarnega poseka zaradi podlubnikov, skupaj z žledolomom in drugimi vzroki pa je bilo zaradi sanitarnih razlogov potrebno posekati kar 65% poseka lesa v letu 2015 v državi. Grafikon 2: Posek v letu 2015 po vrstah poseka   Sanacija posledic žledoloma v slovenskih gozdovih in sanitarni posek iglavcev, ki so jih napadli podlubniki se v veliki meri prostorsko prekrivata. Sanacija novonastalih žarišč podlubnikov je prioriteta, s katero želimo omejiti nadaljnje širjenje lubadarja v gozdovih iglavcev. Z vidika sanacije posledic žledoloma iz leta 2014 je bilo do konca leta 2015 v poškodovanih gozdovih posekanih 4,5 mio m3 poškodovanega drevja (=48% vse ocenjene poškodovane lesne mase), od tega je sanacija pri iglavcih dosegla 70% poškodovanih dreves, pri listavcih pa 37%. Delež posekanih poškodovanih dreves je bil ob koncu leta 2015 višji v državnih gozdovih (skupaj: 77%, iglavci: 96%) in nekoliko nižji v zasebnih in občinskih gozdovih (skupaj: 43%, iglavci: 62%). Preglednica 1: Realizacija potrebnega poseka zaradi poškodb po žledu iz leta 2014 po podatkih ZGS ob koncu leta 2015

	ŽLED - potreben posek iz načrta sanacije v mio m3			Realizacija potrebnega poseka konec leta 2014			Realizacija potrebnega poseka konec leta 2015
Lastništvo	Iglavci	Listavci	Skupaj	Iglavci	Listavci	Skupaj	Iglavci	Listavci	Skupaj
Zasebni gozdovi	2,4	5,5	7,9	44%	22%	29%	62%	34%	43%
Državni gozdovi	0,7	0,7	1,4	66%	28%	47%	96%	57%	77%
SKUPAJ	3,1	6,2	9,3	49%	23%	32%	70%	37%	48%

Hitrost sanacije po žledu poškodovanih gozdov po posameznih območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije je v veliki meri odvisna od obsega poškodb po žledu v gozdovih, dodatna ovira za hitro sanacijo je razmnožitev podlubnikov, ki je največja prav v gozdovih, ki so bili najbolj poškodovani zaradi žleda. Največ dela je ostalo v po žledu najbolj poškodovanih območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj,  na drugi strani je sanacija posledic žledoloma v manj poškodovanih območnih enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje v glavnem zaključena. Grafikon 3: Realizacija potrebnega poseka zaradi poškodb po žledu iz leta 2014 po območnih enotah ZGS ob koncu leta 2015   Namnožitev smrekovega lubadarja, ki smo ji trenutno priča v Sloveniji, lahko poteka več let. Potek in trajanje namnožitve sta odvisna od kompleksne povezave več faktorjev (vremensko dogajanje, biologija podlubnikov, rastiščni dejavniki, drevesna sestava gozdov ipd). Splet trenutno prisotnih dejavnikov (večja količina poškodovanega nevitalnega drevja smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobje tekom leta 2015, mila zima 2015/2016, velika številčnost namnožene populacije podlubnikov in omejene možnosti sanacije napadenih gozdov) kaže, da bo napad podlubnikov predvidoma zelo obsežen tudi v letu 2016. Po izrednem sušnem in vročem letu 2003 je npr. namnožitev podlubnikov, gledano na nivoju Slovenije, trajala pet let, vse do leta 2008. V takšnih razmerah je odgovoren pristop vseh lastnikov gozdov do sanacije odkritih žarišč napada podlubnikov še kako pomemben, saj bomo le tako zmanjšali škode v gozdovih. Zavod za gozdove Slovenije

---