Gozd in ekonomija: medsebojno sodelovanje in spoštovanje sta največja dodana vrednost
Datum objave: 20. 3. 2026
Ob Mednarodnem dnevu gozdov je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) organiziral okroglo mizo z naslovom Gozd in ekonomija: spoštovanje in sodelovanje ustvarjata največjo dodano vrednost. Razprava je jasno pokazala, da gozd ni le vir lesa, temveč pomemben temelj za razvoj gospodarstva, podeželja in kakovosti življenja. »Ekonomija gozda pomeni ne le sečnje, ampak celovito, načrtno gospodarjenje, ki vključuje nego gozdov, varovanje narave in usklajevanje različnih interesov. Gozdovi lahko dolgoročno prinašajo koristi le, če vsi deležniki med seboj sodelujemo in se spoštujemo,« je poudaril direktor ZGS Gregor Danev.
Gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov Slovenije in predstavljajo eno naših največjih naravnih bogastev. Zagotavljajo les, energijo in delovna mesta, hkrati pa varujejo tla in vode, blažijo podnebne spremembe ter nudijo prostor za rekreacijo, sprostitev in stik z naravo. Pomembno prispevajo tudi k prehranski varnosti in razvoju lokalnih skupnosti oziroma podeželja.
Mednarodni dan gozdov obeležujemo vsako leto 21. marca na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO), letos poteka pod geslom Gozd in ekonomija. »Gozdovi so temelj biogospodarstva prihodnosti; les kot obnovljiv vir ima ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo. Zato moramo gozdove upravljati odgovorno, jih ohranjati zdrave in hkrati pametno izkoriščati njihov potencial,« je uvodoma poudaril generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Gregor Meterc.
Po njegovih besedah je MKGP v zadnjih štirih letih gozdarstvu namenil rekordno visoke zneske, med drugim za različne investicije v gozdno-lesni verigi v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020, protipožarne ukrepe na Krasu, gozdarske ukrepe po Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027, obnovo v poplavah uničenih gozdnih cest ter digitalizacijo gozdarstva.
Podatki Gozdarskega inštituta Slovenije potrjujejo, da ima gozd pomembno gospodarsko vlogo, ki presega zgolj lesno proizvodnjo. Gozd ima namreč tri funkcije – ekonomsko, ekološko in socialno – zato sestavljajo ekonomijo gozda še številne druge dejavnosti: od turizma, zeliščarstva in rekreacije do pridobivanja nelesnih gozdnih proizvodov. Prav v spoštljivem prepletanju teh različnih vidikov pa se skriva njegova resnična vrednost, so poudarili udeleženci razprave: revirni gozdar ZGS Jože Prah, ustanovitelj Mizarstva Kos in muzeja Lesarius Jože Kos, predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak, najbolj skrbna lastnika gozda 2024 Zlatka in Ivan Vivod, vodja razvoja in poprodaje v podjetju Tajfun Gregor Racman ter Marija Komatar iz Skupnosti Herbalist. »Gozd nas povezuje: strokovnjake, lastnike, podjetnike in obiskovalce. Če želimo, da bo gozd tudi v prihodnje zagotavljal vse svoje funkcije, moramo drug drugega razumeti in sodelovati,« je ob tem izpostavil Jože Prah.
Na ZGS ob tem poudarjajo, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi temelji na strokovnih podlagah in gozdnogospodarskih načrtih ter na močni, z znanostjo podkrepljeni javni gozdarski službi. Ključno vlogo imajo tudi lastniki gozdov ter ozaveščena javnost, ki razume pomen odgovornega ravnanja z gozdom. Zato dogodke, kot je bila današnja okrogla miza, pripravljajo z namenom krepitve zaupanja v gozdarsko stroko in razbijanje mitov o gozdarstvu. »Stabilni in odporni gozdovi so predpogoj, da nam lahko nudijo, kar družba od njih pričakuje. Takšne gozdove pa lahko dosežemo le, če z njimi aktivno in načrtno gospodarimo glede na naše strokovne usmeritve,« je še poudaril direktor ZGS Gregor Danev.
