Preskoči na vsebino
Informacije

ZGS na 36. Svetovnem sekaškem prvenstvu poudarja pomen varnega dela v gozdu in aktivnega gospodarjenja

Datum objave: 13. 3. 2026

V Šentjerneju se je danes začelo 36. Svetovno sekaško prvenstvo, ki prvič poteka v Sloveniji v organizaciji družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) bodo na tekmovanju, na katerem se bo pomerilo 114 najboljših gozdarjev sekačev na svetu, do nedelje, 15. 3. 2026, sodelovali z izobraževalno stojnico in vodenimi ogledi, direktor ZGS pa se je pred uradnim odprtjem tekmovanja udeležil tudi okrogle mize o izzivih upravljanja z gozdovi v prihodnosti ob praznovanju desetletnice delovanja SiDG. »Takšni dogodki so odlična priložnost, da širši javnosti pokažemo, kako zahtevno in odgovorno je delo v gozdu ter kako pomembno je, da z njim ravnamo strokovno in varno,« je ob tem izpostavil direktor ZGS Gregor Danev.

Svetovno sekaško prvenstvo poleg vrhunskega tekmovanja predstavlja tudi pomembno priložnost za predstavitev gozdarstva širši javnosti. ZGS zato obiskovalce ozavešča predvsem o varnem delu v gozdu, negi gozda, gozdnih učnih poteh ter drugih tematikah, pomembnih za lastnike gozdov in splošno javnost. V ospredje postavljajo aktivnosti, povezane s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim upravljanjem gozdov, saj je prav takšno temelj za ohranjanje slovenskih gozdov tudi za prihodnje generacije.

Direktor ZGS Gregor Danev je na okrogli mizi ob desetletnici SiDG poudaril pomen sodelovanja med institucijami pri upravljanju gozdov v državni lasti: »Na Zavodu za gozdove Slovenije SiDG vidimo kot pomembnega strokovnega partnerja pri upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije. Na sni strani ZGS kot načrtovalec in usmerjevalec ter na drugi strani SiDG kot upravljavec lahko skupaj skrbimo, da gozdovi poleg lesa zagotavljajo tudi številne druge dobrine: od ohranjanja biotske raznovrstnosti do rekreacije in zaščite pred naravnimi nesrečami.«

V razpravi se je dotaknil tudi vprašanja nege gozdov in prilagajanja gozdov podnebnim spremembam. Po njegovih besedah temeljna načela gospodarjenja z gozdovi ostajajo enaka, vendar jih je treba stalno prilagajati novim razmeram. »Danes je nega predvsem usmerjena v krepitev stabilnosti, odpornosti in zdravja gozdov. S pravilno nego oblikujemo drevesno sestavo in zgradbo sestojev, ki omogočata, da gozdovi dolgoročno opravljajo vse svoje funkcije od proizvodnje lesa do varovanja narave in prostora.«