Z okrepljenim znanjem za bolj odporne gozdove in premišljeno rabo prostora
Datum objave: 12. 5. 2026
Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so danes, na Mednarodni dan zdravja rastlin, sodelovali na dveh strokovnih srečanjih. V Kočevju so v soorganizaciji z Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS) poglabljali znanje o varstvu gozdov, zlasti o boleznih, škodljivcih in tujerodnih vrstah. V Škofji Loki pa so skupaj z Razvojno agencijo Sora pripravili strokovni dogodek Vpliv gozdov in razporeditev rabe prostora na blaženje podnebnih sprememb.
Z obema dogodkoma je ZGS prispeval k boljšemu razumevanju izzivov sodobnega gozdarstva ter k bolj premišljenemu, strokovno utemeljenemu ravnanju z gozdovi in prostorom. »Prenos znanosti in novih spoznanj v prakso je ključen za zagotavljanje zdravja in odpornosti gozdov,« je v Kočevju poudaril pomočnik direktorja ZGS za strokovne zadeve dr. Aleš Poljanec.
Varstvo in zdravje gozdov v teoriji in praksi
Že 16. seminar in delavnica iz varstva gozdov v Kočevju sta združila strokovnjake ZGS, GIS in drugih strokovnih institucij s področja varstva in zdravja gozdov in rastlin. Predavatelji so med drugim obravnavali problematiko bolezni in škodljivcev, vključno z bakterijskim ožigom oljk, tujerodne organizme, nove metode spremljanja stanja gozdov ter obnovo gozdov po naravnih ujmah. Terenski del delavnice je bil namenjen ogledu ogolelih površin zaradi vetroloma in podlubnikov ter predstavitvi, kako so prizadete gozdne površine obnovili in uspeh tega ukrepa.
»Podnebne spremembe prinašajo močna temperaturna nihanja, vetrove, obilna deževja, suše itd. Prav zaradi tega, v kombinaciji s pojavljanjem in širjenjem tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, postaja varstvo gozdov vse bolj pomembno. Posledično tudi zahtevno in kompleksno!
Zato so tovrstna izobraževalna srečanja strokovnjakov različnih strokovnih institucij potreba in tudi nuja. Omogočajo prenos novih znanj in utrjujejo pomen medsebojnega povezovanja,« je poudarila vodja Območne enote ZGS Kočevje Tina Kotnik.
Bolje ukrepati prej kot kasneje
Na strokovnem seminarju v Škofji Loki so organizatorji skozi različne strokovne poglede osvetlili pomen gozdov in razporeditve rabe prostora pri blaženju podnebnih sprememb ter odpiranja poti k bolj odpornemu in trajnostnemu razvoju prostora. Strokovnjaki ZGS so predstavili ranljivost sestojev in drevesnih vrst v Sloveniji v luči spreminjajočega se podnebja, pomen nižinskih gozdov v agrarni krajini, vlogo javne gozdarske službe pri urejanju hudournikov ter gozdove kot jedrni element zelenih sistemov v krajini.
Vodja Območje enote ZGS Kranj Martin Umek je prav tako izpostavil vse pogostejše in intenzivnejše vremenske ekstreme, ki pomembno vplivajo na krajino, ekosisteme in kakovost bivanja, hkrati pa opozarjajo na nujnost pravočasnega in premišljenega načrtovanja ter ukrepanja. »Pri tem velja poudariti, da je z vidika narave, družbe in ekonomike vedno učinkoviteje delovati preventivno kot kurativno,« je poudaril vodja Območje enote ZGS Kranj Martin Umek.
V tem kontekstu imajo gozdovi izjemno pomembno vlogo, dodaja Umek, saj so eden ključnih naravnih blažilcev podnebnih sprememb: kot pomemben ponor ogljika, regulator vodnega režima, varuh tal ter nepogrešljiv element stabilnosti in odpornosti krajine. »Gozd je dolgoživ ekosistem, katerega razvoj poteka v desetletjih, pogosto stoletjih, zato so odločitve o njegovem upravljanju dolgoročne in zahtevajo premišljen pristop. Njegova vloga pa presega zgolj gozdni prostor; tesno je povezana tudi z načinom, kako načrtujemo, upravljamo in razvijamo širši prostor okoli nas,« je še poudaril Umek.
