V Trstu odkrili kip Josefa Ressla
Datum objave: 11.4.2022
Ob dvestoletnici prihoda v Trst je izumitelj in pionir pogozdovanja Krasa Josef Ressel (1793 - 1857) dobil svoj spomenik. Bronasto skulpturo so odkrili v bližini sedeža luške kapitanije v Trstu. Slovesnosti, ki je potekala 30. marca, so se poleg pobudnikov postavitve spomenika članov združenja
Ob dvestoletnici prihoda v Trst je izumitelj in pionir pogozdovanja Krasa Josef Ressel (1793 - 1857) dobil svoj spomenik. Bronasto skulpturo so odkrili v bližini sedeža luške kapitanije v Trstu. Slovesnosti, ki je potekala 30. marca, so se poleg pobudnikov postavitve spomenika članov združenja TriesteBella in krožka Istria udeležili tudi Boštjan Košiček, vodja območne enote Sežana Zavoda za gozdove Slovenije, številni lokalni politiki in tržaški župan Roberto Dipiazza.
Po zamisli tržaškega kiparja Giorgia Delbena je Ressel zaživel v naravni velikosti ob njem pa bo stal njegov najbolj znan izum, ladijski vijak. Prve načrte zanj je zasnoval 1812, praktični preizkus na čolnu je naredil 1920 na Krki pri Kostanjevici, izum je patentiral leta 1827 in v Trstu so ga vgradili na ladjo Civitta. Izum ladijskega vijaka je pomenil preobrat v ladjedelništvu, predvsem pa v vojni mornarici in pomorskem prometu nasploh.
Genialni Čeh je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet. Po naročilu istrskega okrožnega glavarja Grimschitza in deželnega guvernerja Stadiona je leta 1842 izdelal načrt o Ponovni pogozditvi občinskih zemljišč v Istri, leta 1851 pa je za tržaški in goriški Kras izdelal načrt o obnovi gozdov.
Sodobni gozdarji ne pogozdujemo več, po umetni obnovi gozda posegamo pri sanaciji posledic naravnih ujm v gozdu in večanju genske pestrosti. V preteklosti je imel istrski in kraški hrastov gozd pomembno gospodarsko vlogo, danes pa je zelo pomemben zaradi svoje okoljetvorne vloge - postaja blažilec podnebnih sprememb.
Besedilo: ZGS OE Sežana Foto: Boštjan Košiček, Sgambati Alessandro
