Informacije

Usklajevanje odnosa med gozdom in rastlinojedo divjadjo – priprava letnih načrtov lovsko upravljalskih območij za leto 2017

Datum objave: 27.3.2017

Ljubljana, 27.3.2017 V zadnjih dneh na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) opažamo več objav v medijih na temo načrtovanja odstrela rastlinojede divjadi za leto 2017. Z namenom razjasnitve nekaterih polresničnih in neresničnih trditev v medijih smo pripravili nekaj podrobnejših informacij na to temo. ZGS je kot strokovna institucija zadolžen za pripravo osnutkov predlogov letnih načrtov lovsko upravljalskih območij (LN LUO), predloge pa določijo območni sveti ZGS, v katerih ZGS zastopa eden od devetih članov. Predlog se posreduje na resorno ministrstvo in minister na podlagi predloga ter prispelih mnenj določi LN LUO. Potek izdelave Letnih načrtov LUO za 2017 ima temelj v podzakonskem aktu (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/10)) s sledečimi glavnimi opravili in roki:

Opravilo	Rok – predpisani in/ali priporočeni*
Pregled letnega odstrela in izgub v LUO	31. januar
Oddaja uradnih evidenc lovskih organizacij	10. februar
Izdelava analiz in »predosnutka« načrta ter usklajevanje z OZUL	10. marec*
Določitev osnutka na strokovnem svetu OE ZGS	15. marec*
Javna predstavitev načrta	31. marec
Določitev predloga na Svetu OE ZGS	5. april
Oddaja načrta v sprejem na MKGP	10. april

Usmeritve za določitev višine in strukture odvzema rastlinojede parkljaste divjadi temeljijo predvsem na analizi stanja poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi v letih 2010 in 2014, na priporočilih Strokovnega sveta ZGS, v okviru katerega sta bili pripravljeni tudi analiza prehranskih možnosti v gozdovih in analiza dolgoletnih popisov objedenosti gozdnega mladja v preteklih desetletjih (ki sta bili med drugim predstavljeni na več posvetih o sobivanju ljudi in divjadi). Poleg tega so bili pri določanju usmeritev za odvzem uporabljeni tudi številni drugi pokazatelji, ki služijo kot relevantna podlaga za določanje višine in strukture odvzema iz veljavnih dolgoročnih lovskoupravljavskih načrtov (analize izvrševanja ukrepov upravljanja z divjadjo, analiza izvrševanja ukrepov v življenjskem okolju divjadi, oceno stanja populacij parklarjev, ocene usklajenosti divjadi z okoljem, trendi glede izgub divjadi, škod po divjadi, trendi glede telesnih mas ter rogovja, ocena zdravstvenega stanja populacij divjadi, analiz stanja gozdov, letnih poročil o gozdovih in podobno). Poleg tega je bil na osnovi zgoraj naštetega naštetega predviden trend razvoja gozdov v območjih z ogroženim naravnim pomlajevanjem ter pripravljena ocena škode in razvrednotenja gozdov v primeru, da se ne ukrepa. Povišanje je narejeno diferencirano po LUO glede na izraženost in vrste problemov, pri oblikovanju je ZGS upošteval tudi realnost možnosti odvzema (odstrela) in poleg ukrepov na strani populacij divjadi predvideli tudi druge, ki bodo zvišali prehransko kapaciteto za divjad. Objedenost gozdnega mladja je v tesni korelaciji tudi z več drugimi pokazatelji, ki kažejo na usklajenost divjadi z naravnim okoljem. Pri analizah smo ugotovili, da bi nadaljnje neukrepanje pri parklarjih pomenilo za dobro tretjino slovenskih gozdov v naslednjih 50 letih razvojno spremembo iz mešanih gozdov v monokulturo bukve, ob tem da se zaradi podnebnih sprememb veča ogroženost te drevesne vrste zaradi bukovih škodljivcev.

Odgovori na pogosta vprašanja

V nadaljevanju navajamo tudi nekaj odgovorov na najpogostejša konkretna vprašanja, ki jih dobivamo od medijev in različnih deležnikov v procesu načrtovanja gospodarjenja z divjadjo v Sloveniji:

Na podlagi katerih strokovnih podlag je ZGS določil izhodišča za pripravo osnutkov predlogov letnih načrtov za lovsko upravljavska območja (LN LUO) za leto 2017?

Spodaj naštevamo strokovne podlage, ki so ZGS služile pri opredelitvi izhodišč za pripravo osnutkov predlogov LN LUO za leto 2017:

analiza stanja poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi v letih 2010 in 2014,
analiza prehranskih možnosti,
analiza dolgoletnih popisov objedenosti gozdnega mladja v preteklih desetletjih,
analize izvrševanja ukrepov upravljanja z divjadjo,
analiza izvrševanja ukrepov v življenjskem okolju divjadi,
ocena stanja populacij parklarjev,
ocene usklajenosti divjadi z okoljem,
trendi glede izgub divjadi, škod po divjadi,
trendi glede telesnih mas ter rogovja,
ocena zdravstvenega stanja populacij divjadi,
analize stanja gozdov,
letnih poročila o gozdovih in podobno.

Ali so kmetje res za odstrel, lovci in stroka pa proti?

Število lastnikov gozdov v Sloveniji se približuje številki 500.000, le v 30 % gre za lastnike s kmečkih gospodarstev, večina je mestnih prebivalcev, ne smemo pozabiti niti na pravne osebe. Lastniki slovenskih gozdov so torej zelo različni in imajo na gozd različne poglede ter različna pričakovanja. Pretirano posploševanje njihovih pogledov, želja in interesov je neprimerno, edini način za odgovorno načrtovanje razvoja gozdov in populacij gozdnih živali pa proces usklajevanja posameznih interesov.

Ali je direktor ZGS predpisal območnim enotam ZGS povečanje odstrela parkljarjev oz. jelenjadi?

ZGS je pravno gledano enoten zavod, za katerega je odgovoren njegov direktor. Med drugim je odgovoren za strokovno delo z gozdovi v smislu načel trajnosti (gozdarji ga imajo zapisanega že 303 let kot osnovno etično načelo dela z gozdovi), sonaravnosti in mnogonamenskosti. Letos je direktor ZGS Damjan Oražem na podlagi obširne analize s strani Strokovnega sveta ZGS dal nekatere usmeritve območnim načrtovalcem z namenom poenotenja pristopa k aktualnim problemom v gozdovih. Rezultat tega je naš letošnji predlog LN LUO, ki po različnih LUO predlaga med 3 in 25 % višji načrt odstrela v primerjavi z letom 2016.

Ali bodo lovci morali v Belokranjsko-kočevskem lovsko upravljavskem območju skladno z navodili direktorja letos postreliti 1000 jelenov in košut več kot lani?

Ne. V Sloveniji je 15 lovsko upravljavskih območij (LUO) in v kolikor bi bili potrjeni vsi letni načrti za LUO skladno z omenjenimi izhodišči, bi bil potreben na nivoju Slovenije odvzem dodatnih 1.194 osebkov jelenjadi oz. skupaj 8.895 osebkov, kar znaša 16 % dvig glede na lanski načrt. Ne gre pozabiti, da je dopustna toleranca pri izvedbi plana 15 % in da je bila realizacija npr. lanskega plana odstrela jelenjadi v tem LUO le 91%. Največje povečanje plana odstrela je res v Kočevsko-Belokranjskem LUO, a povečanje plana v višini 1.194 je razporejeno še na druga območja. Večina povečanja odstrela bo realiziranega v loviščih s posebnim namenom (LPN), ki so v upravljanju ZGS, ne pa v loviščih lovskih družin. Pri srnjadi gre pri naših osnutkih celo za znižanje načrta za 371 živali oz. skupaj 41.907 osebkov. Pri tem posebej opozarjamo na dve dejstvi:

s predlaganim povišanim odstrelom jelenjadi in njegovo novo strukturo bi v tej fazi zajezili širjenje populacije.
Ukrep je zaradi upoštevanja realnih možnosti odstrela s strani lovcev milejši, kot bi bil potreben v tem trenutku za korenitejše zmanjševanje populacije.

Ali bo povečanje odstrela vplivalo tudi na zaščitene velike zveri, kot sta volk in ris?

Volkovi glede na proučevanja prehranskih navad te vrste letno uplenijo približno 2 % populacij jelenjadi na območjih, na katerih živijo. Predlagane številke odvzema (odstrela) posegajo večinoma samo v »letni prirastek« jelenjadi, v »zdravo« jedro populacij jelenjadi pa praktično nič. Volk bi morda bil lahko ogrožen, če bi odstrelili 75% populacije divjadi, od česar pa smo zares zelo daleč. V zadnjih petih letih je bil načrt odstrela jelenjadi na ravni Slovenije dvignjen za 45%, populacija volkov v Sloveniji pa se je v tem času okrepila. Nekateri neutemeljeno svarijo (strašijo) pred povečanjem odstrela jelenjadi, ker naj bi se potem posledično medvedi praktično preselili v mesta. Po podatkih raziskav medvedje pri nas pojedo 90 – 95 % hrane, ki je rastlinskega izvora, pri mesni hrani pa tudi niso vezani izključno na jelenjad.

Nekateri članki govorijo o tem, da se je znesek prijavljenih škod po prijavah kmetov in lastnikov gozdov v zadnjih petih letih prepolovil. Ali to pomeni, da se je objedenost mladja zmanjšala, in je povečan odstrel neutemeljen?

Podatki iz prakse kažejo, da lastniki kmetijskih zemljišč prijavljajo škodo na kmetijskih zemljiščih, prijav za škode v gozdovih pa praktično ni. Problem je med drugim tudi v tem, da je možno škodo trenutno obračunati le za posevke. Za travnike (popašenost) in gozdove (objedenost mladja, poškodbe debel ipd.) pa je ustrezna metodologija šele v pripravi. Škoda na kmetijskih zemljiščih, vezana na posevke, pomeni enega od vhodov za določanje višine odstrela, ima pa zaradi opisanih ter drugih dejstev vezan na določeno precej visoko tveganje za verodostojnost. Popis objedenosti gozdnega mladja se sistematično in na strokovno neoporečen način izvaja za vse gozdove in rezultati za 40% slovenskih gozdov kažejo na visoko stopnjo neusklajenosti številčnosti jelenjadi z naravnim okoljem. V teh področjih lahko v nekaj desetletjih ob neukrepanju glede rastlinojedih parklarjev pride do razvoja gozdov v smeri monokulture bukve povprečne vrednosti drv z znanim tveganjem ob zelo verjetnem prihodu dveh invazivnih vrst kozličkov (azijski in kitajski), ki napadata bukev, kot posledico podnebnih sprememb ter s tem popolno devastacijo tega deleža slovenskih gozdov. Po navedbah nekaterih člankov v medijih naj bi se škoda v zadnjih petih letih tudi prepolovila. Dejstvo je, da gre za primerjavo z rekordno vrednostjo in da so bile ovrednotene škode po divjadi v zadnjih 10 letih npr. v letih 2009, 2010 in 2011 nižje od lanske, v letu 2013 je prišlo do rekordnih škod in od takrat padajo. Padec škod v letu 2016 je znašal 5% glede na leto 2015 in pribl. 40 % glede na leto 2013. Rezultati popisa objedenosti gozdnega mladja, ki so objavljeni na spletni strani ZGS, je v zelo dobri korelaciji z ocenami drugih škod ter s kazalniki stanja v populaciji rastlinojedih vrst divjadi.

Ali bi lahko jelenjad kot vrsta zaradi povečanega odstrela v Sloveniji postala ogrožena?

Jelenjad nikoli v zadnjih 70 letih ni bila ogrožena vrsta, se pa je v teh letih stalno širila, tako prostorsko kot številčno. Je vrsta, ki nima samoregulatornega mehanizma glede razmnoževanja - na nekaterih otokih je populacija jelenjadi zrasla tako zelo, da je prišlo do uničenja habitata in posledično pogina populacije zaradi lakote. Povečan odstrel torej ni samo v dobro gozda, državljanov in še koga, pač pa nenazadnje tudi v dobro jelenjadi.