Strokovna ekskurzija o ukrepih Natura 2000 za predstavnike večjih lastnikov gozdov po Kočevskem
Datum objave: 29.6.2021
V okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI sta 17. junija 2021 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi d.o.o., organizirala strokovno ekskurzijo po gozdovih Kočevske. Namenjena je bila predstavnikom večjih lastnikov gozdov. Ogledali so si dobre prakse upravljanja z območji
V okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI sta 17. junija 2021 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi d.o.o., organizirala strokovno ekskurzijo po gozdovih Kočevske. Namenjena je bila predstavnikom večjih lastnikov gozdov. Ogledali so si dobre prakse upravljanja z območji Natura 2000 in izmenjali mnenja o izzivih ter priložnostih upravljanja teh območij v prihodnjem načrtovalskem obdobju.
Na kabinetnem delu ekskurzije sta zbrane udeležence pozdravila pomočnik direktorja za strokovne zadeve ZGS, dr. Aleš Poljanec, in vodja OE Kočevje ZGS, Katja Konečnik. Vodja projekta na ZGS, Gregor Danev,je predstavil analizo Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2018/19) in posebej izpostavil analizo največjega območja Natura 2000 v RS – (kompleksnega) območja Natura 2000 Kočevsko, v katerem je bilo doseženih kar 88 % ciljev.
Ogledali smo si 10 min predstavitveni video o gozdnogospodarski enoti Kočevje. Nato je mag. Tomaž Devjak, ZGS OE Kočevje, predstavil območje in ključne podatke o stanju gozdov, realiziranemu poseku ter negovalnih in varstvenih delih v obdobju zadnjih 10 let. Tina Kotnik, ZGS OE Kočevje, je opisala aktivnosti na projektu LIFE Kočevsko (2014–2019), v sklopu katerega jim je s partnerji uspelo preseči vse zastavljene cilje projekta. Postavili so izhodišča za izvajanje ukrepov Natura 2000 v gozdovih Slovenije. Konkretne naravovarstvene aktivnosti – ukrepe za vrste ali HT so izvedli na kar 273 prostorsko ločenih območjih: od umeščanja novih 100 ha ekocelic, puščanja mrtve biomase, zakupa in označevanja habitatnih dreves, obročkanja dreves, vzpostavljanja mirnih con, postavljanja zapor slepih krakov gozdnih cest in oprema le teh s pripadajočo prometno signalizacijo (oznak/tabel), postavitve 20 prehranjevalnih ograj v gozdu z vidno označitvijo, dodatnega vzpostavljanja travnatih površin ob gozdnih cestah (mulčanje) do usmerjanja obiska v širši okolici Reškega jezera v Kočevski Reki.
Sledil je terenski ogled več ukrepov izvedenih na projektu LIFE Kočevsko na območju dveh gozdnogospodarskih enot – GGE Ravne in GGE Briga:
- Zimsko krmišče za orla belorepca in mehanska zapornica s pripadajočo prometno signalizacijo: diskusija je tekla o določanju mirnih con in usmerjanju prostočasnih aktivnosti.
- Obročkanje drogovnjaka, ki je bil testen ukrep na projektu. Ne gre za novost v gozdarstvu, gre za obliko nege drogovnjaka, pri katerem konkurente obročkamo. Z ukrepom se ohranja stojnost sestoja, manjše so poškodbe nastale pri negi, ukrep je zanimiv tudi z naravovarstvenega vidika. Diskusija je tekla o puščanju odmirajočega stoječega odmrlega drevja in normativih v Pravilniku o sofinanciranju in financiranju vlaganj v gozdove.
- Gozdna jasa, kjer je bila izvedena poseka za divjega petelina. S tem se doseže mozaičnost delov habitata na območju centralnega rastišča vrste in omogoči razrast jagodičevja in malinovja. Razprava je potekala o stanju populacije divjega petelina na Kočevskem oz. v Sloveniji in širše ter o perspektivi iglavcev v slovenskih gozdovih.
- Ekocelica v coni triprstega in belohrbtega detla kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Diskusija je tekla o trajno negospodarjenih gozdovih – gozdnih rezervatih.
- Opazovalnica ob Reškem jezeru, kjer je ZGS predstavil nadaljnji postopek priprave območnih gozdnogospodarskih načrtov in lovskoupravljavskih načrtov in MOP sledeče korake pri pripravi novega PUN.
Vsi prisotni so se strinjali, da takšni dogodki zbližujejo in omogočajo konstruktivno debato med strokovnimi službami in predstavniki lastnikov gozdov v Sloveniji. Ogled dobrih praks omogoča primerjavo prednosti in slabosti izvedenih ukrepov ter prenos različnih znanj in izkušenj med območji. Udeleženci so podprli t.i. gozdni dialog in poudarili, da bi morale biti takšne ekskurzije vsakoletna praksa. Tako se bodo vsi lažje razumeli in opravljali svoje poslanstvo v dobrobit naravi.
Pripravila: Suzana Vurunić, ZGS OE Nazarje