Srečanje evropskih gozdnih pedagogov v Ljubljani
Datum objave: 3.12.2019
Gozdarski inštitut Slovenije je konec novembra 2019 gostil delovno srečanje gozdnih pedagogov iz 13 evropskih držav EU. Namen srečanja je bil izmenjava dobrih praks med državami, spodbujanje povezovanja držav pri izvedbah dogodkov in osvežitev načel Strategije gozdnih pedagogov. Skupina d
Gozdarski inštitut Slovenije je konec novembra 2019 gostil delovno srečanje gozdnih pedagogov iz 13 evropskih držav EU. Namen srečanja je bil izmenjava dobrih praks med državami, spodbujanje povezovanja držav pri izvedbah dogodkov in osvežitev načel Strategije gozdnih pedagogov.
Skupina deluje že več kot 25 let pod okriljem Omrežja gozdnih komunikatorjev (angl. Forest Communicators Network - FCN). Skupina in s tem tudi gozdni pedagogi imamo splošni cilj - da pomagamo gozdnemu sektorju pri komuniciranju z javnostmi. V primeru gozdnih pedagogov je ta cilj najprej povsem konkreten in merljiv s številom in strukturo javnosti, ki obišče naše dogodke. Dolgoročno pa želimo pomagati mladim pri prepoznavanju njihovega doprinosa k spodbujanju in varovanju trajnosti našega okolja.
Skupina evropskih gozdnih pedagogov (subgroup Forest Pedagogics) deluje s pomočjo 20 koordinatorjev držav. Nabor držav je raznolik, prav tako se države zelo razlikujejo v uspešnosti prenosa znanj in kakovosti podajanja informacij o gozdovih. Sodelovanje v skupini prinaša predvsem usklajenost ključnih sporočil, ki so v določenem obdobju nujne za prenos javnostim na ravni EU ter mreženje, ki prinaša dobre prakse v Slovenijo. V podskupino se zaradi teh koristi nameravajo vključiti še nove članice, prva bo predvidoma Bolgarija.
Gozdni pedagogi smo na tokratnem srečanju precej pozornosti namenili tematiki klimatskih sprememb in njihovega predstavljanja širši javnosti. Znanje o klimatskih spremembah se po Evropi zelo razlikuje (na Finskem jih npr. obravnavajo že na začetku osnovnošolskega izobraževanja) in enotnega sklepa glede vsebine in obsega informacij nismo mogli doreči.
Odločili pa smo se, da bo kongres gozdnih pedagogov 2021 v Švici popolnoma v sozvočju z omenjeno tematiko, kar za koordinatorje pomeni še mnogo usklajevanj v zahtevnosti informacij. K zmanjšanju naših vplivov na klimatske spremembe bo udeležence spodbudilo že dejstvo, da bodo vsi udeleženci, ki za pot v Švico ne bodo uporabili letalskega prevoza, plačali nižjo kotizacijo.
Sestanek je bil namenjen tudi podrobnemu načrtovanju naslednjega kongresa gozdnih pedagogov, ki bo med 11. - 13. 5. 2020 v Luksemburgu. Posvetil se bo tematiki “Dobro počutje v gozdu” (Forests for human well being).
Pozornost bo posvečena različnim pristopom sproščanja in zdravljenja v gozdovih. Na pobudo organizacijske skupine bo del kongresa namenjen tudi razlikovanju med gozdnim pedagogom in gozdnim terapevtom ter njunima poslanstvoma (ali sploh obstaja?).
V Sloveniji bo treba nameniti več pozornosti kakovostnemu izobraževanju gozdarjev, ki skrbijo za učne poti in vodenja. Ne smemo pozabiti tudi vseh ostalih, ki svoje gozdarsko znanje predajajo naprej (drugi sektorji, zasebne organizacije, posamezniki). Opažamo namreč, da se pojavljajo prakse, ki z gozdarstvom nimajo strokovne povezave, a se promovirajo kot take. Potrebno bo še več podpore (načelne in denarne) in dobrih terenskih seminarjev, saj je med obstoječimi gozdnimi pedagogi v Sloveniji (kar 200 jih imamo v Skupnosti gozdnih pedagogov!) veliko takih, ki bi znanje z veseljem in kakovostno predali naprej.
V Skupnost gozdnih pedagogov Slovenije, ki povezuje aktivne gozdne pedagoge različnih inštitucij, se lahko vključite: gozd.eksperimentov@gozdis.si
Predstavniki držav so poudarili, naj v Sloveniji nadaljujemo učinkovito širjenje poljudnega znanja in strokovnih informacij o gozdovih ter osveščamo ljudi o pomenu prelepih slovenskih gozdov.
Za kakovostno izobraževanje o gozdovih, ki prekrivajo skoraj dve tretjini Slovenije, ne sme biti nikoli prepozno!
Prispevek sta pripravili: mag. Špela Planinšek, Gozd eksperimentov, Gozdarski inštitut Slovenije in Kristina Sever, Zavod za gozdove Slovenije
