Soobstoj z velikimi zvermi: kako razumeti konflikte in skupaj iskati rešitve?
Datum objave: 29. 10. 2026
V okviru mednarodne delavnice o okoljskih konfliktih na UP FAMNIT sta Maja Sever in dr. Vesna Mihelič Oražem iz Zavoda za gozdove Slovenije študentom predstavili izzive varstva medveda, volka in risa, pomen sodelovanja z različnimi deležniki ter pristope za izboljšanje soobstoja z velikimi zvermi.
Ne le naravovarstveno, temveč tudi družbeno vprašanje
V Sloveniji se življenjski prostor ljudi prepleta z območji, kjer živijo velike zveri, zato je iskanje ravnovesja med varstvom zveri in potrebami lokalnih skupnosti pomemben naravovarstveni in družbeni izziv. Pri tem ni dovolj upoštevati zgolj ekoloških dejavnikov, kot so ohranjenost habitatov in dostopnost plena temveč tudi vpliv človekovih dejavnosti in odnos ljudi do velikih zveri; njihovo znanje, zaupanje v institucije ter pripravljenost za sodelovanje.
Projekta LIFE Varna paša in LIFE Wild Wolf se ukvarjata z izzivi soobstoja; od prepoznavanja drznih volkov, do vpeljave ustreznih ukrepov za preprečevanje konfliktov z zvermi v sistem, ter pomenom ustreznih pristopov k varstvu in upravljanju velikih zveri. Predstavitev projektov in izkušenj s področja komunikacije je študentom približala tudi praktične vidike dela, ki presega zgolj spremljanje živalskih populacij in vključuje sodelovanje z ljudmi, ki jih varstveni ukrepi neposredno zadevajo.
Od različnih pogledov do skupnih rešitev
Predavanju je sledila delavnica The Change in the EU Legal Protection Status of the Wolf: Perceptions, Conflicts and Stakeholder Mapping; študenti so se v manjši skupini posvetili spremembi pravnega varstvenega statusa volka v Evropski uniji, različnim odzivom nanjo ter družbenim in upravljavskim posledicam, ki jih sprememba prinaša.
S pomočjo razprave, analize SWOT in kartiranja deležnikov so raziskovali, zakaj se pogledi na upravljanje volka razlikujejo. Upoštevali so perspektive rejcev živine, naravovarstvenih organizacij, javnih institucij, lokalnih prebivalcev in raziskovalcev. Pri tem so prepoznavali prednosti in pomanjkljivosti obstoječih pristopov, priložnosti za izboljšave ter tveganja, ki lahko poglobijo konflikte. Delavnica je poudarila pomen kritičnega razmišljanja, odločanja na podlagi dokazov in iskanja praktičnih priporočil.
Razumevanje konfliktov kot del izobraževanja naravovarstvenikov
Dogodek je izpostavil širši pomen vključevanja okoljskih konfliktov v izobraževanje prihodnjih naravovarstvenikov. Kot poudarjajo na UP FAMNIT, se študenti na področju varstva narave srečujejo z različnimi interesi in nasprotujočimi si pogledi, zato potrebujejo tudi znanja in orodja za razumevanje konfliktov ter njihovo konstruktivno obravnavo.
Primeri z različnih področij varstva okolja kažejo, da zgolj strokovno znanje ne zadostuje. Za uspešno izvajanje naravovarstvenih ukrepov je pomembno tudi razumevanje družbenega konteksta, vključevanje ljudi v procese odločanja in vzpostavljanje zaupanja med deležniki.
To je še posebej pomembno pri soobstoju z velikimi zvermi, kjer se varstveni cilji prepletajo z vsakdanjim življenjem lokalnih skupnosti in rejcev živine. Njihove izkušnje morajo biti del razprave, iskanje rešitev pa mora upoštevati tako potrebe po varstvu narave kot tudi izvedljivost ukrepov v praksi.
Osrednje sporočilo predavanja in delavnice je bilo, da za uspešno sobivanje ni nujno, da imajo vsi enaka stališča. Uspešen soobstoj ne pomeni, da se moramo vsi strinjati. Pomeni, da znamo prisluhniti različnim pogledom, upoštevati potrebe ljudi na terenu in skupaj iskati rešitve, ki omogočajo dolgoročno varstvo velikih zveri ter varnejši soobstoj z njimi.
Predstavitev in delavnica sta potekala v okviru dogodka Environmental Conflicts Lab: Stakeholder Perspectives and Conflict Transformation in Environmental Governance, ki je pootekal v okviru projekta Building Bridges between People and Nature through Conflict Transformation, ki ga financira program Transform4Europe (T4EU Seed Funding). Dogodek je povezal študente in raziskovalce naravovarstvenih, političnih in družbenih ved iz Slovenije, Italije, Bolgarije in Nemčije ter ponudil priložnost za spoznavanje različnih pristopov k razumevanju in obravnavanju okoljskih konfliktov.
