Slovensko-avstrijska izmenjava dobrih praks: prilagajanje gozdov podnebnim spremembam
Datum objave: 25. 2. 2026
Sodelavci Območne enote Zavoda za gozdove (ZGS) Kranj so se nedavno mudili na strokovni ekskurziji pri avstrijskih kolegih na območju Celovca, kjer so si izmenjali konkretne izkušnje glede prilagajanja gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam. Podnebne spremembe z neugodnejšo razporeditvijo padavin, višjimi temperaturami in pogostejšimi vročinskimi valovi pomembno vplivajo na razvoj gozdov, zato so bili terenski obiski tokrat namenjeni raziskovanju ustrezne izbire drevesnih vrst in oblikovanja mešanih sestojev. Razmere v gozdovih na Gorenjskem in avstrijskem Koroškem so namreč zelo podobne, kar omogoča neposredno primerjavo praks in prenos dobrih rešitev.
Sodelovanje med kranjskimi gozdarji ZGS in gozdarji različnih institucij z avstrijske Koroške poteka že več kot dvajset let. Tokratnega povratnega obiska so se po nedavnem gostovanju avstrijskih deželnih gozdarjev iz Celovca v Sloveniji udeležili predstavnika ZGS Barbara Tekalec in Tomaž Polajnar ter Hans Egger, deželni revirni gozdar, in Marjan David iz gozdarske okrajne inšpekcije Celovec. Seznanili so se predvsem z vzgojo kakovostne breze, njenim pomenom v razmerah podnebnih sprememb in naravnim potencialom te drevesne vrste.
Breza kot priložnost v spremenjenih podnebnih razmerah
Na prvi lokaciji so avstrijski strokovnjaki slovenskim predstavili primer uspešne vzgoje kakovostne breze na površini, ki se je po poseku pred štirimi desetletji naravno pomladila. S pravočasnimi gojitvenimi ukrepi, obvejevanjem in ustrezno nego so drevesa dosegla visoko kakovost in pomembne debelinske prirastke. Primer potrjuje, da je mogoče gospodarsko vrednost breze povečati z načrtnim in strokovnim gospodarjenjem. Posek izbranih dreves bo izveden pod strokovnim nadzorom, rezultati pa bodo podlaga za nadaljnje raziskave o gospodarskem in ekološkem pomenu breze.
V drugem delu ekskurzije so zbrani obravnavali obnovo gozdnih sestojev na območju Celovca, kjer prevladuje zasebna gozdna posest. Zaradi preteklega gospodarjenja in naravnih motenj so se lastniki v zadnjih desetletjih soočali predvsem s problematiko smrekovih monokultur in prenamnožitve smrekovega lubadarja. Zato se vse bolj usmerjajo v naravno obnovo, postopne malopovršinske sečnje in večjo pestrost drevesnih vrst.
Poseben poudarek je bil na vnašanju listavcev, kot so bukev, graden in rdeči hrast, ki prispevajo k večji stabilnosti sestojev, izboljšanju tal in večji odpornosti gozdov. Umetna obnova je večinoma omejena na manjše površine zaradi visokih stroškov in pomanjkanja delovne sile. Predstavljeni so bili tudi ukrepi varstva sadik pred divjadjo in primeri uspešnega sajenja jelke na poškodovanih površinah.
Skupne rešitve za skupne izzive
Udeleženci so poudarili, da podnebne spremembe, spremenjene lastniške razmere, naraščajoči stroški dela in povečana družbena vloga gozdov predstavljajo pomembne strokovne izzive. Prav zato so izmenjava znanja, dolgoročno spremljanje razvoja gozdov in stalno strokovno delo ključni za oblikovanje stabilnih, rastiščem prilagojenih in ekonomsko vzdržnih gozdnih sestojev. S tovrstnim sodelovanjem in delovanjem bodo avstrijski in slovenski gozdarski strokovnjaki nadaljevali tudi v prihodnje, saj predstavlja pomembno podporo odgovornemu in trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi na obeh straneh meje.
