S skupnimi močmi obnavljamo gozdove Jelovice
Datum objave: 4.7.2023
V maju je na Jelovici potekalo pogozdovanje za obnovo poškodovanega gozda v projektu JeloviZA. Gozdovi Jelovice so bili v preteklosti močno poškodovani zaradi vetroloma, snegoloma in žledoloma, kasneje pa so ga prizadeli še podlubniki. Za uspešno obnovo ogolelih površin ter pester in odporen
V maju je na Jelovici potekalo pogozdovanje za obnovo poškodovanega gozda v projektu JeloviZA. Gozdovi Jelovice so bili v preteklosti močno poškodovani zaradi vetroloma, snegoloma in žledoloma, kasneje pa so ga prizadeli še podlubniki. Za uspešno obnovo ogolelih površin ter pester in odporen gozd, bomo do konca meseca na 10 hektarih površin posadili kar 24.000 avtohtonih in vrstno pestrih sadik macesna, gorskega javorja, rdečega bora, bukve in jelke.
Z aktivnostmi, ki potekajo v okviru projekta JeloviZA, si prizadevamo povečati odpornost gozda na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sore, je predstavil namen in glavne aktivnosti projekta JeloviZA. Poudaril je, da si ne želimo Pokljuke, ampak sonaravnega razvoja in vrstno pester gozd, ki je bolj odporen na klimatske spremembe. Hkrati se je zahvalil vsem partnerjem in deležnikom projekta, ki skupaj sodelujemo na tem območju. Partnerji dve leti trajajočega projekta CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in Razvojna agencija Sora, si skupaj z deležniki prizadevamo ohraniti območje tudi za prihodnje generacije, razvijati pa ga želimo na sonaraven in trajnosten način. V okviru projekta smo namestili števce za štetje prometa in obiskovalcev, popisujemo vrste kot so divji petelin, gozdni jereb in triprsti detel, vrednotimo ekosistemske storitve, obnovili bomo gnezdilnice za sove kozače, predvsem pa sooblikujemo Model upravljanja, ki bo predstavljal temelj za trajnosten razvoj območja.
Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki je prav tako aktivno sodeloval pri sadnji dreves na Jelovici, je poudaril pomen umetne sadnje, poleg tega pa tudi skrb lastnikov v prihodnjih štirih letih za vzgajanje in nego sadik, ki so ključna za uspešnost obnove. Pozdravil je tudi nove pristope, kot je zaščita sadik pred objedanjem z lesenimi ogradami, kar tudi omogoča nemoten prehod za gozdne kure, kot sta divji petelin in gozdni jereb. Za mnoge živalske vrste žičnate ograje, ki so se uporabljale v preteklosti, niso primerne.
Dr. Irena Mrak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, je dodala, da bomo v okviru projekta spremljali tudi primerjavo naravne in umetne obnove, kar bo ključno pripomoglo k smernicam za nadaljnjo usmerjanje obnove Jelovice. Matija Benedičič, Gozdno gospodarstvo Bled, je povedal, da se gozd naravno lepo obnavlja, s sadnjo pa mu pomagamo, da je ta obnova še uspešnejša. »Največ sadimo macesna in gorskega javorja, nekaj rdečega bora, v manjšem odstotku pa sadimo bukev in jelko.«
Oglejte si video novico: povezava.
Pripravili: APO, Razvojna agencija Sora, Irena Mrak (ZGS)
