Projekt JeloviZA: Podporo za trajnostno upravljanje območja Jelovice izkazali župani vseh petih občin
Datum objave: 15.4.2024
V Kranju so župani petih gorenjskih občin, ki si delijo območje predalpske kraške planote Jelovice, podpisali pismo podpore o njenem Modelu upravljanja. Vizija ohranjanja in razvoja tega območja je zadnji dve leti nastajala v projektu JeloviZA, s katerim vzpostavljamo pilotni primer skupnostneg
V Kranju so župani petih gorenjskih občin, ki si delijo območje predalpske kraške planote Jelovice, podpisali pismo podpore o njenem Modelu upravljanja. Vizija ohranjanja in razvoja tega območja je zadnji dve leti nastajala v projektu JeloviZA, s katerim vzpostavljamo pilotni primer skupnostnega upravljanja.
Župan Bohinja, Jože Sodja je ob podpisu pisma podpore trajnostnemu razvoju Jelovice poudaril, da je bil ta podpis potreben in nujen in da je prav, da smo to naredili. Namen podpisa je, da Jelovica ostane skrivnostna, zelena in ostane za ljudi, ki bodo znali z njo gospodariti. Izpostavil je tudi, da pitna voda, kot jo imamo sedaj še zdaleč ni samoumevna in da je potrebno zavedanje o ohranjanju vodnih virov.
Podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe, je poudaril dober primer sodelovanja med občinami in partnerji, kjer delamo dobro trajnostno zgodbo. Marko Gasser, župan občine Železniki je izpostavil, da bo potrebno Model upravljanja implementirati tudi v praksi, predvsem pa je poudaril pomembnost usmerjanja ljudi na obrobna območja Jelovice. Podpis podpore sta podpisala tudi župan občine Radovljica, Ciril Globočnik in v imenu župana občine Bled, Alenka Dolinar.
Na začetku dogodka so ključne rezultate projekta predstavili Metod Rogelj, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, dr. Irena Mrak, Zavod za gozdove Slovenije, Kristina Stakne, vodja projekta iz CIPRE Slovenija, Anita Pokorn Oman, Razvojna agencija Sora in Andraž Valcl iz Občine Železniki.
“Rdeča nit projekta je povezovanje,“ je poudarila Kristina Stakne iz CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp, ki je tudi vodilni partner projekta. Kot je povedala, so na študijski turi v Avstriji spoznali, kako pomembno je upravljanje in da se upravljalec dobro poveže s tradicijo ter lokalno kulturo. Da bi spoznanja prenesli na deležnike, ki živijo in delujejo na območju Jelovice, so pripravili delavnice interpretacije dediščine in turizma v gozdnem prostoru.
Kot je povedal Andraž Valcl iz Občine Železniki, je Jelovica zelo enotno geografsko območje, ampak administrativno zelo razdrobljeno. Težave, ki se pojavljajo, pa so povsod enake, zato je smiselno, da občine rešitve iščejo skupaj. “Želja je, da se vzpostavi neki stalni stik oziroma komunikacija,” je povedal.
Metod Rogelj iz Zavoda RS za varstvo narave je povedal, da so v okviru projekta iskali rešitve za različne težave, se pogovarjali z ljudmi, kaj koga moti in kaj si na Jelovice v prihodnje želijo ter česa ne. Poudarili so pomen sodelovanja, ohranjanja miru in usmerjanja obiska. “Jelovica nikoli ne bo rezervat. To tudi ni želja. Vedno bodo na Jelovici določene dejavnosti, ampak morajo biti usmerjene, da bo dobro za obiskovalce, naravo, lastnike in domačine,” je pojasnil.
Jelovica sodi med najbolj raznolike in dobro hranjene dele slovenske narave. Zaradi človeških dejavnosti in podnebnih sprememb se območje Jelovice in njeni prebivalci srečujejo z naravnimi ujmami, ki jih lahko omilimo in zmanjšamo njihov vpliv z ustreznim upravljanjem območja. Partnerji projekta so izvajali aktivnosti za obnovo gozdov, ki je vključevala sadnjo več kot 24 tisoč novih dreves iz gospodarske rabe so izključili 30 habitatnih dreves in s tem izboljšali pestrost življenjskega prostora živalskim vrstam. Namestili so 25 novih gnezdilnic za sove kozače in prvič izvajali monitoring divjega petelina s pomočjo telemetrije na Jelovici. Pomemben del projekta so predstavljala tudi izobraževanja, delavnice in vodeni ogledi različnih interesnih skupin, ki so bili namenjeni tudi razpravi in izmenjavi mnenj o prihodnosti Jelovice. V vseh teh aktivnostih je sodelovalo več kot 140 ljudi.
