Postal sem lastnik gozda

Datum objave: 20.5.2020

V Sloveniji je 76 % gozdov v zasebni lasti, 21 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,9 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Zasebna gozdna posest se še naprej de

V Sloveniji je 76 % gozdov v zasebni lasti, 21 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,9 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že več kot 286.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 413.000 gozdnih posestnikov. Že vsak četrti Slovenec ima v lasti gozd. Trend ni prav nič drugačen kot v Evropi, kjer imamo  tudi iz leta v leto več lastnikov gozdov.

Kaj je gozd ? Poznamo več odgovorov. Za lastnike je pomembna definicija, ki jo podaja Zakon o gozdovih, ki pravi „Gozd je:

• zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 ha;
• zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 ha, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 %;
• obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 ha.“

Po zakonu gozd niso parki, plantaže gozdnega drevja, drevoredi in skupine gozdnega drevja velike do 0,25 ha.

Seveda pa je prvo vprašanje: Kje je moj gozd in kaj lahko z njim počnem?

Prvi korak je obisk javne gozdarske službe na Zavodu za gozdove Slovenije (http://www.zgs.si/). Spletna stran nam ponudi: Pregledovalnik podatkov o gozdovih ali Vpis številke katastrske občine in gozdne parcele (ali več parcel).  Izpisani podatki so preračunani iz podatkov gozdnogospodarskega načrta na ravni gozdnega odseka in sestoja ter zemljiškokatastrskega prikaza, ki predstavlja grafični prikaz mej parcel in parcelnih delov. Izračunane vrednosti na ravni parcele (ali več parcel) lahko odstopajo od dejanskega stanja zaradi odstopanj zemljiškokatastrskega prikaza od stanja v naravi. Izpisani podatki so informativne narave. Dober lastnik gozda pa nedvomno želi točne podatke, zato  se obrnite na pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije. Iz spletne strani lahko razberemo v katero Območno enoto spadajo naši gozdovi. Območne enote pa so razdeljene na krajevne enote, te pa naprej na gozdne revirje.  

Prvi korak lahko opravimo tudi  s pomočjo zemljiškega katastra. Zemljiški kataster je osnovna uradna evidenca o zemljiščih, ki vsebuje podatke o zemljiščih oz. parcelah. V katastru zapisani podatki so lega, oblika, površina, mere, katastrski razred in podatki o lastnikih zemljišč. Sestavni del katastra je tudi karta z natančnimi podatki o legi parcele oz. ortofoto posnetek (zračni posnetek). Na osnovi karte lahko sami, z nekaj spretnosti, v naravi okvirno določimo lego parcele.

Vsak lastnik gozda ima osnovno pravico,  da lahko »izkorišča« gozd, kar pomeni, da lahko pridobiva iz svojega gozda les za prodajo ali domačo uporabo. Pravica izkoriščanja je lahko omejena v gozdovih s posebnim namenom, kot so npr. varovalni gozdovi, ki ščitijo teren pred plazenjem. Pravico izkoriščanja lahko lastnik uveljavlja po dogovoru z Zavodom za gozdove Slovenije, ki odloči, katera dela se v gozdu lahko izvedejo in katera drevesa se bodo posekala.
Lastniki gozdov imajo pravico, da vplivajo na pripravo in vsebino gozdnogospodarskih načrtov. Gozdnogospodarski načrti se izdelujejo vsakih 10 let in predpisujejo gospodarjenje z gozdom na nekem območju. Lastniki imajo pravico sodelovati pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov, ki so osnova za gospodarjenje s posamezno gozdno posestjo.

Za vsa dela v svojem gozdu so lastniki dolžni pridobiti od svojega revirnega gozdarja ustrezno odločbo, s katero pridobi lastnik gozda pravico za ukrepanje. Izdaja odločb je za lastnika gozda brezplačna.
Lastniki, ki se odločijo za izvedbo nekaterih gojitvenih del, so upravičeni do določenih subvencij. Država predvidoma brezplačno priskrbi potrebne materiale (sadike, seme, zaščitna sredstva) in sofinancira izvedbo del v okoli 40 % vrednosti. Pridobivanje subvencij teče preko Zavoda za gozdove.

Imeti v lasti gozd prinaša določene obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati. Večina dolžnosti je zakonsko predpisanih, ker imajo gozdovi širši vpliv na okolje in prebivalstvo dežele. Po zakonu je vsak lastnik gozda dolžan z njim gospodariti v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti. Lastnik mora gozd redno pregledovati in spremljati njegovo zdravstveno stanje. Če se stanje spremeni, je treba obvestiti revirnega gozdarja, ki bo predpisal ukrepe, ki jih je treba izvesti.

Lastnik mora dopustiti prost dostop vsem, ki se želijo sprehajati po gozdu. Izjema so dejavnosti, ki prinašajo denar s področja turizma in rekreacije. Preganjanje in nadlegovanje sprehajalcev ni dovoljeno. Prav tako mora lastnik dopustiti v gozdu rekreativno nabiranje gob, plodov, prosto živečih živali, čebelarjenje in lov. Izjema je pri nabiranju plodov, če se lastnik profesionalno ukvarja z nabiranjem in prodajo plodov. V tem primeru je treba obiskovalce o tem obvestiti z oznakami v gozdu. Velja pa, da je gibanje po gozdu na lastno odgovornost.

Lastnik je odgovoren tudi za na divje odložene odpadke, če ni znan tisti, ki jih je odložil. Lastnik je dolžan odpadke odstraniti. Lastnik gozda je zadolžen za vzdrževanje oznak mej svoje posesti. Vsako leto mora lastnik plačati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Pristojbina se ne plačuje za varovalne gozdove, gozdove s posebnim pomenom in gozdove brez gozdnih cest. S tem denarjem se vzdržujejo gozdne ceste po katerih poteka odvoz lesa iz gozda.

Za lastnika gozdov so pomembni tudi podatki o gozdu, kot so razvojna faza sestojev, odprtost z vlakami, drevesna sestava, negovanost itd. Te podatke je mogoče pridobiti z ogledom na terenu, ali pa uporabimo Pregledovalnik podatkov o gozdovih ZGS, kjer so javno dostopni podatki.

Država pomaga pri boljšemu in lažjemu gospodarjenju z gozdom tudi z raznimi ukrepi Programa razvoja podeželja (https://www.program-podezelja.si/sl/kaj-je-program-razvoja-podezelja-2014-2020), izplačilom trošarin in podobno.

V Sloveniji imamo skoraj 400 revirnih gozdarjev, ki vam bodo radi svetovali in pomagali pri gospodarjenju z vašim gozdom.

Lastniki gozdov pa se lahko vključite tudi v društva lastnikov gozdov, ki delujejo po Sloveniji in imajo svojo zvezo: https://www.slovenski-gozdovi.org/.

Imeti v lasti gozd, pomeni imeti v lasti veliko odgovornost.

Besedilo: Jože Prah, ZGS