Pokljuka se sooča z vse večjimi prometnimi obremenitvami – trajnostne rešitve za izboljšanje razmer so nujne
Datum objave: 11.2.2022
Prometno infrastrukturo Pokljuke predstavlja razvejano omrežje državnih in občinskih cest. Dobra prometna dostopnost skupaj z naravnimi razmerami, ki omogočajo izvajanje številnih prostočasnih aktivnosti ključno prispevata k množičnemu obisku območja prek celega leta. Viški so zaznani v m
Prometno infrastrukturo Pokljuke predstavlja razvejano omrežje državnih in občinskih cest. Dobra prometna dostopnost skupaj z naravnimi razmerami, ki omogočajo izvajanje številnih prostočasnih aktivnosti ključno prispevata k množičnemu obisku območja prek celega leta. Viški so zaznani v mesecih s snežno odejo, poleti in v času nabiranj gozdnih sadežev. Obisk je povezan z negativnimi vplivi in učinki na naravne razmere, kar je še posebej pereče. Območje Pokljuke leži v Triglavskem narodnem parku, kjer je prednostno najpomembnejše ohranjanje narave.
Prometne razmere na območju Pokljuke zahtevajo uveljavitev ukrepov, ki bodo zmanjšali okoljske obremenitve. Nujna je celostna ureditev dostopa do planote, v smeri omejevanja obiska, spodbujanja rabe javnega prometa ter varovanja delov območja, ki so pomembna za obstoj občutljivih prostoživečih živali, predvsem gozdnih kur. Prav sledenje je eden najpomembnejših ciljev projekta VrH Julijcev, zato je velik del aktivnosti namenjen reševanju te problematike.
Dodatne prometne obremenitve Pokljuke so povezane tudi s prireditvami, ko se pritisk na območje še poveča. Določeni ukrepi se že izvajajo (npr. organiziran javni prevoz z Bleda v času prireditev). Prav zagotavljanje javnega prometa je prioriteta, sledi pa umirjanje hitrosti, predvsem na državni cesti od Mrzlega studenca do Rudnega polja. Pomemben ukrep so tudi zapornice na gozdnih cestah. Še najbolj kompleksen in zahteven bo ukrep omejevanja obiska, zato je pomembno ozaveščanje splošne javnosti o negativnih učinkih, ki jih povzroča množičen obisk območja ter predstavitev načinov ohranjanja ugodnega stanja naravnih razmer.
Pripravili: Irena Mrak in Brigita Oblak, ZGS