Okrogla miza o požaru na Krasu
Datum objave: 23.1.2023
V Parku vojaške zgodovine je bila 16. januarja, odprta fotografska razstava »Požar na Krasu 2022«. Ob tej priložnosti je potekala tudi okrogla miza, ki jo je Park vojaške zgodovine organiziral skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije in Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. K okrogli miz
V Parku vojaške zgodovine je bila 16. januarja, odprta fotografska razstava »Požar na Krasu 2022«. Ob tej priložnosti je potekala tudi okrogla miza, ki jo je Park vojaške zgodovine organiziral skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije in Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. K okrogli mizi so bili povabljeni: vodja intervencije Simon Vendramin, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, vodja OE Sežana Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček, poveljnik letalske enote Policije Dejan Kink, predstavnika Slovenske vojske podpolkovnik Matjaž Bončina in major Primož Pintar ter direktorica zavoda Miren Kras Ariana B. Suhadolnik.
Slavnostni govornik minister za obrambo Marjan Šarec je organizatorjem uvodoma izrazil pohvalo, saj dogodek daje možnost za analizo dogajanja ob požaru na Krasu. Vsem sodelujočim pri gašenju požara se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil za njihove napore in izkazano požrtvovalnost. Nepričakovana moč požara nas je, je še izpostavil minister, kot skupnost opomnila, da lahko le s solidarnostjo in skrbjo za sočloveka kljubujemo vse večjim izzivom, ki smo jim vse pogosteje priča.
ZGS je na okrogli mizi predstavljal Boštjan Košiček, ki je izpostavil zgodovinske razloge za prizadevanje gozdarske stroke za ohranitev gozda na Krasu. Palinološke raziskave dokazujejo, da je bil celoten Kras do 5000 let pred našim štetjem poraščen z bukovimi gozdovi. S prihodom človeka in krčenjem gozda so se začeli erozijski procesi, ki so Kras preobrazil v kamnito goličavo. Znani gozdar Josip Ressel je izdelal prve načrte za pogozditev istrskega (1842) in tržaško - komenskega krasa (1850), kot uvod v obdobje pogozdovanj, ki so bila edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev.
V drugi polovici 19. stoletja, z uveljavitvijo sajenja črnega bora ter ustrezno zakonsko regulativo, se je gozd začel ponovno vračati na izčrpana tla. Uspešnost pogozdovanja se je v obdobju 1945 - 1954 močno povečala, saj so pogozdili okoli 4000 ha kraških površin. Gozdnatost se do danes povečuje tudi zaradi samoniklega zaraščanja opuščenih kmetijskih površin z listavci in črnim borom ob starejših nasadih. Sodobni gozdarji ne pogozdujemo več, po umetni obnovi gozda posegamo pri sanaciji posledic naravnih ujm v gozdu in večanju genske pestrosti. V preteklosti je imel istrski in kraški hrastov gozd pomembno gospodarsko vlogo, danes pa je zelo pomemben zaradi svoje okoljetvorne vloge – postaja blažilec podnebnih sprememb.
Požar na Krasu, ki je izbruhnil 15. julija in v 17 dneh zajel kar 3.705 ha površin, je močno zaznamoval preteklo leto. Z največjim požarom v zgodovini Slovenije sta se poleg več kot 15.000 gasilcev spopadali tudi Slovenska vojska in Policija, z različnimi aktivnostmi pa so se v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja vključile tudi številne druge službe.
Glede na to, da je bilo zaradi izjemne suše in velike vročine požar zelo težko obvladovati, so na pomoč Republiki Sloveniji priskočile tudi sosednje ter prijateljske države: Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Srbija, Slovaška in Romunija.
Pripravil: Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana
Avtor fotografij: Boštjan Kurent
