Na Ljubnem začetek akcije ozaveščanja o pomenu in vlogi divjega petelina
Datum objave: 12. 1. 2026
Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju s Smučarsko skakalnim klubom Ljubno BTC minuli konec tedna, 10. in 11. januarja 2026, na prizorišču tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem z izobraževalno stojnico, namenjeno tudi otrokom, obiskovalcem približal pomen varovanja gozdov in vlogo divjega petelina kot kazalnika ohranjenega naravnega okolja. Ob Dnevu Zemlje, 22. aprila 2026, pa bosta organizaciji s sadnjo ustreznih gozdnih dreves obnovili izbrane lokacije v gozdovih in ob gozdnem robu na območju Smrekovca.
ZGS z vsemi svojimi aktivnostmi skrbi za ohranjanje narave v gozdnem prostoru v dobro sedanjega in prihodnjih rodov. Pomemben del njegovega poslanstva je tudi varstvo redkih in ogroženih živalskih vrst v gozdnih ekosistemih; med njimi ima posebno mesto divji petelin, ki poleg ostalih številnih redkih živalskih vrst živi prav na območju Zgornje Savinjske doline, ob Ljubnem, kjer veliko površin gozdov spada v območje Natura 2000.
Na območju Zgornje Savinjske doline poleg divjega petelina živijo tudi druge redke vrste, kot so gozdni jereb, ruševec, belka, kozača, koconogi čuk, mali skovik, sokol selec, planinski orel, črna žolna in triprsti detel. Predvsem divji petelin v srednji Evropi in tudi pri nas spada med ogrožene živalske vrste, saj se njegova številčnost neprestano zmanjšuje. Kljub temu, da je v Sloveniji že skoraj 20 let popolnoma zavarovan, se je samo v zadnjih 15 letih delež njegovih aktivnih rastišč zmanjšal za skoraj tretjino. Razlogov za to je več: zmanjševanje deleža starih ohranjenih raznodobnih gozdov, vsesplošna vznemirjenosti v naših gozdovih zaradi turizma, rekreacije in drugih aktivnosti, večanje številčnosti malih plenilcev, kot sta lisica in kuna belica, ter vplivi podnebnih sprememb.
Na območju Ljubnega so njegovi habitati pod pritiskom zaradi vremenskih ujm, sprememb v gozdni strukturi in motenj v prostoru. Zato so nujni ciljno določeni ukrepi, ki izboljšujejo prehranske, varnostne in vodne pogoje. Divji petelin namreč potrebuje gozd z bogato zastopano zeliščno plastjo (predvsem borovnico, brusnico, malino), dovolj plodonosnimi drevesnimi vrstami, kot je jerebika, ter dovolj pevskimi drevesi, kot so rdeči bor, macesen in smreka.
ZGS je oziroma bo zato v sodelovanju s Smučarsko skakalnim klubom Ljubno BTC izvedel vsaj dve akciji za izboljšanje habitata divjega petelina. Na izobraževalni stojnici je med tekmami svetovnega pokala smučarskih skokov za ženske na Ljubnem s sodelavci Območne enote Nazarje interaktivno ozaveščal o pomenu ohranjanja in krepitve ustreznih življenjskih pogojev za divjega petelina in druge rastlinsko-živalske vrste. S sadnjo sadik plodonosnega in rastišču prilagojenega (vetrolomno odpornega) gozdnega drevja, ki koristi tako divjemu petelinu kot tudi drugim zaščitenim in ogroženim živalskim vrstam, ob dnevu Zemlje pa bodo pripomogli k dolgoročnemu izboljšanju življenjskega okolja divjega petelina.
Sodelovanje ZGS in Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC je tako podobno kot z Nogometno zvezo Slovenije del pobude Povezani v zelenem, ki združuje šport, naravo in odgovorno ravnanje z gozdnim prostorom – ter dokazuje, da so lahko veliki dogodki tudi priložnost za trajne in pozitivne spremembe v okolju.
