Lastnikom gozdov je na voljo več sredstev za sofinanciranje ukrepov v gozdovih

Datum objave: 10. 7. 2025

Za zdrav, kakovosten, pester in na podnebne spremembe odporen gozd je ključno pravočasno in pravilno izvajanje vseh gozdnogojitvenih, varstvenih in drugih ukrepov v gozdovih. To omogoča ustrezen razvoj gozda, ki trajno zagotavlja vse dobrine in koristi, ki jih od gozda pričakujejo lastniki gozdov in javnost.

V življenjskem ciklu gozda se gozdnogojitvena dela začnejo z naravno obnovo gozda ali s sajenjem sadik oziroma setvijo semena in nadaljujejo z ukrepi nege gozda od obžetve, nege mladega gozda do negovalnih sečenj. Razvoj gozda spremljajo tudi ukrepi varstva gozdov, s katerimi varujemo gozd pred poškodbami žive in nežive narave. Aktivno gospodarjenje z gozdovi so tudi različni drugi ukrepi, namenjeni izboljšanju razmer za določene pomembne rastlinske in živalske vrste in prispevajo k naravni raznovrstnosti gozda kot ekosistema, kot na primer puščanje odmrle lesne mase v gozdu, vzpostavitev ekocelic, ukrepi za izboljšanje varovalne in zaščitne vloge gozda in drugi.

Sofinanciranje gozdnogojitvenih del

Vlaganja lastnikov gozdov v gozdove so zaradi njihovega prispevka k zagotavljanju večnamenske vloge gozda (zlasti ekoloških in socialnih dobrin) v Sloveniji sofinancirana iz različnih proračunskih virov. Ti viri so trenutno sredstva Proračuna Republike Slovenije, Gozdnega sklada in Strateškega načrta Skupne kmetijske politike. Sredstva so v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, predpisi in merili na voljo vsem lastnikom gozdov, njihovim združenjem in zakupnikom gozdov. V tem prispevku je predstavljeno sofinanciranje vlaganj v gozdove iz sredstev Gozdnega sklada.

Kdo je upravičen do sofinanciranja iz Gozdnega sklada

Sredstva Gozdnega sklada so namenjena za sofinanciranje gozdnogojitvenih varstvenih in drugih ukrepov za izboljšanje razmer habitatnih tipov in vrst v zasebnih gozdovih na območjih Natura 2000. Skoraj 45 % vseh slovenskih gozdov spada v območje Natura 2000. V letu 2025 je iz sredstev Gozdnega sklada lastnikom gozdov na voljo tri milijone evrov. Glavni cilj ukrepov, ki se sofinancirajo iz teh sredstev, je ohranjanje stabilnosti in odpornosti gozdov, varovanje njihove biotske raznovrstnosti in različnih pomembnih vrst, ki spadajo v območje Natura 2000.

Kako do sredstev Gozdnega sklada

Dela, ki jih je na območjih Natura 2000 potrebno izvesti v tekočem letu, načrtuje lokalno pristojni revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) na podlagi usmeritev iz gozdnogospodarskih načrtov. Revirni gozdar lastniku gozda svetuje pri izvedbi del. Lastnik gozda lahko revirnemu gozdarju tudi sam sporoči svoje predloge za izvedbo del. Lastnik gozda prejme odločbo za izvedbo del iz letnega programa, v kateri je določena lokacija, vrsta in obseg dela, potreben material in rok za izvedbo. Opravljena dela nato pregleda in prevzame revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije, kar je podlaga za izplačilo sofinancirane vrednosti del lastniku gozda. Potrebne materiale za izvedbo ukrepov, od sadik gozdnega drevja do sredstev za zaščito mladega gozda, lastniku gozda dobavi Zavod za gozdove Slovenije brezplačno, saj so financirani iz sredstev Gozdnega sklada.

Kateri ukrepi se sofinancirajo in koliko

Seznam ukrepov, ki se sofinancirajo iz sredstev Gozdnega sklada je raznolik in določen s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. V nadaljevanju so izpostavljeni nekateri ključni ukrepi in višine njihovega sofinanciranja:

• Načrtno prepuščanje skupin drevja naravnemu razvoju (ekocelice); del gozda, predvsem v starejših obdobjih razvoja gozda, ki se nahaja na območju Natura 2000, se zaradi izboljšanja razmer za različne vrste za 20 let izvzame iz gospodarjenja (se ne seka in gradi gozdnih prometnic), lastnik pa prejme nadomestilo, ki znaša 20 EUR/m³ načrtovanega možnega poseka na izločeni površini v 20 letih.
• Načrtno puščanje stoječih habitatnih dreves v gozdu; posamezna, predvsem debela drevesa se prepusti naravnemu razvoju, za kar lastnik drevesa prejme nadomestilo v višini 23,75 EUR/m³ načrtno puščenega drevja.
• Sajenje sadik plodonosnega drevja in grmovja, ki so del gozdnega habitatnega tipa in pomemben vir hrane za določene živalske vrste; višina sofinanciranja znaša 1,23 EUR na sadiko oziroma 2,47 EUR na sadiko, če sadiko zaščitimo pred divjadjo s tulcem. Sadike in material za njihovo zaščito je brezplačen in ga zagotovi ZGS.
• Obnova gozda s sajenjem ali setvijo rastišču primernih, za gozdni habitatni tip značilnih drevesnih vrst; višina sofinanciranja dela je 950 EUR na hektar, dobava sadik je brezplačna in jo zagotovi ZGS.
• Zaščita mladja z ograjo - postavitev žičnate ali lesene ograje; višina sofinanciranja znaša 5,13 EUR na meter ograje, dobava materiala je brezplačna in ga zagotovi ZGS.
• Ukrepi priprave sestoja ali tal na naravno obnovo, ko s posekom grmovnic in podstojnih dreves omogočimo razvoj naravnega mladja; višina sofinanciranja dela je 237 EUR na hektar.
• Nega mladega gozda (obžetev sadik, odstranitev neželenih osebkov in grmovnic) – višina sofinanciranja del znaša od 475 do 556 EUR na hektar.
• Vzdrževanje grmišč, protivetrnih pasov in gozdnega roba; višina sofinanciranja del je od 278 EUR do 1.112 EUR na hektar.
• Izdelava manjših vodnih virov – mlak in kaluž v gozdu, kjer teh virov primanjkuje; višina sofinanciranja del znaša 111 EUR na vodni vir.

Izvedba teh del v območju Natura 2000 prispeva h kakovosti in stabilnosti gozdov ter s tem odpornosti gozdov na vplive podnebnih sprememb in k ohranjanju biotske raznovrstnosti gozdov. Obseg izvedenih gozdnogojitvenih ukrepov v gozdovih je treba povečati, saj so ključni za ohranjanje zdravega in vitalnega gozda. Predlogi lastnikov gozdov za izvedbo del v gozdovih so zelo dobrodošli, lastniki pa naj jih naslovijo na lokalno pristojnega revirnega gozdarja. Informacijo o tem lahko lastniki gozdov poiščejo na pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije ali s klicem na izbrano območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.