Izpust risa v Nemčiji še bolj povezuje evropsko populacijo risa
Datum objave: 2. 10. 2026
Vlada Republike Slovenije se je včeraj seznanila o načrtovanem izpustu mladega osirotelega risa, najdenega v Sloveniji, na območju Schwarzwalda v Nemčiji. Podlaga za izpust bo podpis Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) ter Ministrstvom za podeželje, kmetijstvo in domovino dežele Baden-Württemberg (Memorandum), pri katerem je s strokovnim mnenjem sodeloval tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Doselitev je pomembna tudi z vidika širših evropskih prizadevanj za dolgoročno ohranjanje evrazijskega risa.
Ris je bil kot nekajmesečni mladič najden avgusta 2025, ko se je v okolici Iga zatekel v bližino ljudi. V času najdbe je bil močno podhranjen in okužen s paraziti, v takšnem stanju pa v slovenskem naravnem okolju ni imel možnosti preživetja. Po oskrbi v Živalskem vrtu Ljubljana je bil premeščen v specializirani rehabilitacijski center v Nemčiji, kjer se pripravlja na vrnitev v naravno okolje v okviru projekta Luchs Baden-Württemberg.
S projektom si prizadevajo za ponovno vzpostavitev populacije evrazijskega risa v tej nemški zvezi deželi. Pristojni slovenski strokovni instituciji, ZGS in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, sta predhodno že podali pozitivno strokovno mnenje, da je izpust rehabilitiranega risa v naravno okolje Schwarzwalda na dolgi rok koristno za obstoj te živalske vrste na območju srednje Evrope.
Risi ne poznajo državnih meja
Izpust risa je primer širšega pristopa k ohranjanju te vrste v Evropi. Ena največjih preprek dolgoročnega obstoja risa na območju Srednje Evrope so trenutno majhne in med seboj izolirane populacije, med katerimi ni prehajanja živali in izmenjave genov. Dolgoročni cilj varstva te vrste je postopno povezovanje v širšo evropsko »metapopulacijo«, v kateri se bodo živali lahko gibale in razmnoževale po naravni poti. Memorandum med Slovenijo in Nemčijo tako predstavlja pomembno priložnost za prihodnje strokovno znanstveno-raziskovalno sodelovanje s področja velikih zveri, zlasti risa.
Slovenija ima z ohranjanjem risa že bogate izkušnje. Pomemben mejnik pri ohranjanju vrste v Sloveniji je bil projekt LIFE Lynx, ki ga je vodil ZGS in je med letoma 2017 in 2024 pomembno prispeval k preprečitvi izumrtja risa na območju Dinaridov. V okviru projekta je bilo v Slovenijo in na Hrvaško iz Karpatov doseljenih 18 risov, od tega 12 v Slovenijo, s čimer se je vrsta ohranila v naravnem okolju.
Poleg tega je Slovenija leta 2024 sprejela tudi Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja evrazijskega risa ter Akcijski načrt za obdobje 2024–2033. Med ključnimi cilji strategije sta vzpostavitev genetsko stabilne in vitalne populacije ter njena povezanost z drugimi populacijami v Evropi. Pri tem pa je pomembno čezmejno sodelovanje in usklajeno ohranjanje vrste na širšem evropskem območju, zato je izpust zapuščenega risa v naravno okolje Schwarzwalda več kot le vrnitev živali v naravno okolje, pač pa je nov košček v mozaiku slovenskega prispevka k ohranjanju in povezovanju populacij evrazijskega risa tudi drugod v Evropi.
Fotografije: Ministrstvo za okolje in prostor
