Izobraževanje na temo participacije in retorike za gozdnogospodarske načrtovalce
Datum objave: 2.7.2020
Gozdnogospodarsko načrtovanje predstavlja eno izmed osnovnih dejavnosti in pomemben del nalog Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Slovenija se lahko pohvali z enim izmed mednarodno najnaprednješih sistemom gospodarjenja z gozdovi, ki deluje po načelih sonaravnosti, trajnostnosti in večnamenskega
Gozdnogospodarsko načrtovanje predstavlja eno izmed osnovnih dejavnosti in pomemben del nalog Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Slovenija se lahko pohvali z enim izmed mednarodno najnaprednješih sistemom gospodarjenja z gozdovi, ki deluje po načelih sonaravnosti, trajnostnosti in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V zadnjih letih je v okviru razvoja tega strokovne področja ponovno večji poudarek na izboljševanju participativnih procesov znotraj gozdnogospodarskega načrtovanja in zmanjševanju konfliktov med različnimi deležniki. Medtem, ko je javnost v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi povabljena k oddaji pobud in k javnim razgrnitvam osnutkov gozdnogospodarskih načrtov, pa je bilo v okviru različnih analiz in projektov ugotovljeno, da bi vidik vključenosti javnosti lahko izboljšali. Ta vidik gozdnogospodarskega načrtovanja je trenutno še posebej pomemben, saj so v prenovi območni načrti za celotno državo, ki bodo določili strateške usmeritve za gozdnogospodarsko načrtovanje za prihodnje desetletje.
Osnova za izvedbo potrebnih izboljšav pa so tudi vlaganja v zaposlene ZGS z namenom izboljševanja veščin in urjenja za boljše in lažje komuniciranje z deležniki ter moderiranje v primeru, da pride do težavnih in konfliktnih situacij. Pri organizaciji tovrstnih izobraževanj pogosto sodelujejo različni projekti, v ki lahko take dogodke izpeljejo v okviru svojih dejavnosti. Lani je bilo tako organizirano dvodnevno izobraževanje za gozdnogospodarske načrtovalce o participaciji v gozdnogospodarskem načrtovanju, s poudarkom na načrtovanju in moderiranju procesov sodelovanja javnosti skozi projekt ECO KARST. Letos pa smo izobraževanja za načrtovalce nadaljevali s treningom retorike, ki je potekal 17. 6. 2020 na Večni poti 2 v Ljubljani, ki sta ga v okviru sodelovanja med ZGS in Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS) soorganizirala projekta finančnega mehanizma Interreg Europe BEECH POWER in BIOGOV.
Izobraževanje je potekalo pod taktirko Zdravka in Aleksandre Zupančič ter ob pomoči dekana Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) prof. Tomaža Gubenška in izrednega profesorja Iztoka Fajfarja s Fakultete za elektrotehniko izvedla Šola retorike. Izobraževanja so se udeležili gozdnogospodarski načrtovalci iz vseh območnih enot ZGS, ter nekateri projektni sodelavci iz ZGS in GIS. Skupno 37 udeležencev je v dopoldanskem času poslušalo predavanje o različnih pristopih k javnemu nastopanju, ki je bilo izvedeno na podlagi zanimivih primerov iz resničnih javnih nastopov znanih osebnosti. V nadaljevanju je bil poudarek na principih in različnih tehnikah za čim učinkovitejše podajanje informacij, ki jih omogoča program PowerPoint. V okviru tega predavanja je prof. Fajfar izrazito poudarjal načelo »manj je več« in podal stroge usmeritve, kako omejiti vse možne motnje ter kako prilagoditi kompleksne informacije, ki jih načrtovalci velikokrat podajajo deležnikom pri javnih razgrnitvah.
V popoldanskem času pa so se udeleženci razdelili v dve manjši skupini in intenzivno vadili javno nastopanje s prof. Gubenškom in Aleksandro Zupančič. Prof. Gubenšek je izvedel trening govora, artikulacije in dikcije, ter sproščenega nastopanja. Načrtovalci so se tudi preizkusili v kratkih nastopih, ki jih je profesor potem humorno, a tudi kirurško natančno seciral in tako omogočil poglobljeno učenje za vse udeležene. Aleksandra Zupančič pa se je v drugi skupini posvetila pripravi na nastop, pravilom drže in gibanja, pristnosti govora in poudarjanja. Po kratkem odmoru sta se skupini zamenjali, tako da so vsi udeleženci dobili vsa znanja. Izobraževanje se je zaključilo s podelitvijo spričeval, ki so si jih kot še zadnjo vajo o javnem nastopanju med seboj podelili kar udeleženci sami.
Pridobljena znanja bodo tako udeležencem v pomoč pri izvajanju vseh javnih nastopov, ki jih bodo načrtovalci opravljali v prihodnjih mesecih, tako v sklopu pobud, kot tudi javnih razgrnitev območnih gozdnogospodarskih načrtov za naslednje desetletno obdobje.
Besedilo in fotografije: Sašo Gorjanc in Boris Rantaša, Zavod za gozdove Slovenije
