Gospodarjenje z jelko in borom v spremenljivem okolju: tveganja in priložnosti
Datum objave: 3.10.2022
Zavod za gozdove Slovenije na konferenci IUFRO Abies&Pinus 2022 Gozdovi jelke in bora so široko zastopani po vsem svetu in imajo pomembno ekološko, gospodarsko in socialno vlogo. V spremenljivem okolju pa postaja gospodarjenje z različnimi drevesnimi vrstami vedno večji izziv. To je botr
Zavod za gozdove Slovenije na konferenci IUFRO Abies&Pinus 2022
Gozdovi jelke in bora so široko zastopani po vsem svetu in imajo pomembno ekološko, gospodarsko in socialno vlogo. V spremenljivem okolju pa postaja gospodarjenje z različnimi drevesnimi vrstami vedno večji izziv. To je botrovalo izbiri teme letošnje konference IUFRO Abies&Pinus 2022 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina: ˝Gospodarjenje z jelko in borom v spremenljivem okolju: tveganja in priložnosti˝, ki je bila skupna konferenca dveh enot IUFRO: 1.01.09 Ekologija in gojenje jelke in 1.01.10 Ekologija in gojenje bora. Konferenca je potekala med 19. in 25. septembrom 2022. Udeležili so se je, poleg predstavnikov različnih strokovnih in raziskovalnih gozdarskih organizacij iz 12 držav, tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije. Cilj udeležbe je bil spoznati in učiti se o novih dognanjih različnih raziskovalcev in strokovnjakov, prav tako pa tudi priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj upravljanja z različnimi vrstami jelke in bora po vsem svetu v spreminjajočih se razmerah ter predstavitvi stanja v Sloveniji.
Glavne teme IUFRO konference o jelki in boru so bile:
1. Dinamika sestoja jelovega in borovega gozda: obnavljanje, rast, odmiranje, dendrokronologija, in rodovitnost tal;
2. Ekologija in gospodarjenje z vrstami jelke in bora v spremenljivem okolju;
3. Geno-fond in provenience vrst jelke in bora: izboljšanje prilagodljivosti na spremembe okolja;
4. Zagotavljanje proizvodov in ekosistemskih storitev iz jelovega in borovega gozda;
5. Gojenje gozdov in načrtovanje upravljanja glede na pritisk na potrebe po lesu.
Sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije so na konferenci sodelovali s štirimi prispevki (tremi predstavitvami in plakatom), rezultati in predstavitvami projekta DinAlpConnect. Predstavili so ekološko povezljivost v jelovo bukovih gozdovih med Alpami in Dinarskim gorstvom ter različne vidike gospodarjenja z borom v Sloveniji v spreminjajočih se podnebnih in družbenih razmerah.
Univerza v Sarajevu, Fakulteta za gozdarstvo, lokalni organizatorji konference, so z udeleženci izpeljali ekskurzijo po gozdovih črnega in rdečega bora, munike (Pinus heldreichii) in narodnem parku Sutjeska s pragozdnim ostankom Peručica. Predstavili so svoje gozdove, načine gospodarjenja in izzive, ki jih pestijo. Z nasadi črnega bora se je poistovetilo večino evropskih udeležencev ekskurzije, saj se srečujejo s podobnimi problemi. Bore so nasadili na težkih, nedostopnih, revnih terenih zaradi zaščitne funkcije. Bor je v odrasli fazi, naravnega pomlajevanja ni, zato predstavlja izziv za gospodarjenje, gojenje ter varstvo gozdov. Specifične nevarnosti za te sestoje so poleg zastaranosti in škodljivcev predvsem gozdni požari, ki so posledica klimatskih razmer, temperature poleti presežejo 40˚C, in zaradi nedostopnosti terena na katerih rastejo.
Najbolj zanimiv del ekskurzije je bil za Slovence ogled naravnih sestojev munike, endemične vrste, ki je uvrščen na rdeči seznam ogroženih vrst. V BIH porašča okoli 6000 ha, najdemo pa ga v gorskih območjih Balkana, od BIH do severne Grčije in na nekaterih obočjih južne Italije. Glavni poudarek je bil na gospodarjenju z gozdovi in gojenju gozdov in pa tudi boju proti gozdnim požarom in drugimi grožnjami, s katerimi se borijo lokalni gozdarji – še vedno predstavljajo nepremostljiv problem minska polja, zaradi katerih je gašenje v teh razmerah onemogočeno.
Ekskurzija, in s tem konferenca, se je končala v Peručici, ki se nahaja pod mogočnim vrhom Maglića, velja za največji ohranjeni pragozdni rezervat v Evropi in je del Narodnega parka Sutjeska. Že desetletja navdihuje številne gozdarje in ekologe. V njej so najlepši primerki jelke, bukve, smreke, ter nešteto vrst pragozdnih zelišč. Starost dreves je do nekaj stoletij, njihova višina pa od 50 do 60 metrov. Raziskave kažejo, da je sam pragozd star okoli 20.000 let.
Več informacij o konferenci: IUFRO Abies&Pinus 2022.
Pripravila: dr. Andreja Nève Repe, ZGS
