Enotna javna gozdarska služba je ključna za gozdove in lastnike
Datum objave: 12. 11. 2026
Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so na današnjem gozdarskem posvetu Ali je gospodarjenje z našimi gozdovi optimalno?, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, poudarili pomen ohranjanja in izboljšav enotne javne gozdarske službe. V okviru prispevka o usklajevanju javnih interesov in podpori lastnikom gozdov ter v sodelovanju na okrogli mizi so ponovno izpostavili številne koristi enotne javne gozdarske službe za vse gozdove, ne glede na lastništvo. "Kakšno je stanje slovenskih gozdov, je odvisno od človeka ki ga gleda, uporablja, koristi. Lastnik bi običajno rad proizvodni gozd, sprehajalec gozd v obliki Tivolija, pohodnik za svoje potrebe ipd. Gozdarji ZGS pa uravnavamo vse te interese v dobro vseh. Bi pa pri tem lastniki morda lahko bili upravičeni do nadomestil zaradi morebitnih omejitev," je ob tem povedal direktor ZGS Franc Pogačnik.
O stanju slovenskih gozdov, potrebah in pričakovanjih lastnikov ter možnostih za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi so razpravljali številni domači in tudi tuji strokovnjaki. Pomočnik direktorja ZGS za strokovne zadeve dr. Aleš Poljanec je v predstavitvi, ki so jo soustvarili direktor ZGS Franc Pogačnik, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih Jože Mori in vodja dveh krajevnih enot Damjan Oražem, poudaril, da so slovenski gozdovi v razmeroma dobrem stanju, vendar se hkrati soočamo z vse zahtevnejšimi izzivi. »Podnebne spremembe in z njimi povezane naravne ujme spreminjajo razmere v gozdovih, gospodarjenje otežujejo razdrobljena lastniška struktura ter različni interesi lastnikov, hkrati pa se povečujejo tudi pričakovanja družbe do gozda,« je pojasnil dr, Aleš Poljanec.
Pri tem lastnik gozda potrebuje strokovnega in dostopnega partnerja, ki pozna njegov gozd in lokalne razmere – to vlogo na celotnem območju Slovenije opravlja ZGS kot javna gozdarska služba. »Zlasti ob ujmah se izkaže prednost enotne javne gozdarske službe, ko sta za učinkovito sanacijo in zmanjševanje nadaljnje škode ključna hiter in usklajen odziv na širšem območju. Razgradnja tega sistema bi zato prinesla številna tveganja: od slabše povezanosti in izvajanja ukrepov, uveljavljanja parcialnih interesov, podvajanja dela do zmanjšane terenske pokritosti, manj celovitega spremljanja dogajanja v gozdovih in počasnejšega odzivanja ob večjih motnjah,« je pojasnil dr. Aleš Poljanec.
Ob tem je Poljanec poudaril, da ohranjanje enotne javne gozdarske službe ne pomeni, da spremembe niso potrebne. Nasprotno – sistem je treba prilagajati novim razmeram in ga nenehno izboljševati. Predstavil je tudi konkretne predloge za bolj učinkovito gospodarjenje z gozdovi.
Za ZGS ostaja ključen cilj dolgoročno ohranjanje zdravih, odpornih in večnamenskih gozdov ter aktivno sodelovanje z njihovimi lastniki. Prav povezovanje strokovnega načrtovanja, dobrega poznavanja razmer na terenu in sodelovanja z lastniki omogoča, da lahko na spremembe v gozdu ukrepamo pravočasno in odgovorno.
