Dan odprtih vrat 19. licitacije vrednejših sortimentov lesa

Datum objave: 27. 2. 2025

Vsakoletna licitacija vrednejšega lesa je osrednji dogodek, namenjen prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu. Organizatorji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), s to pobudo povezujejo lastnike gozdov in kupce lesa, hkrati pa prispevajo k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa ter njegovi predelavi z visoko dodano vrednostjo.

Licitacija ima tudi širši pomen, saj ozavešča o ekonomski, ekološki in socialni vrednosti gozda. S tem se krepi zavedanje, da je trajnostno gospodarjenje z gozdovi ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje tega naravnega bogastva.

Strokovna podpora lastnikom gozdov

"Zavod za gozdove Slovenije se v licitacijo vključuje s svojim strokovnim znanjem. Svetujemo lastnikom gozda pri skupni izbiri drevja za posek v okviru rednih sečenj, skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Naš cilj je, da lastnikom prikažemo dodano vrednost kakovostnega gospodarjenja z gozdom in vlaganj v gozdove," je poudaril Gregor Danev, direktor ZGS. Dodal je, da je za javno gozdarsko službo ključno, da uravnoteži različne vloge gozda ter zagotovi, da lastniki pridobijo največjo možno vrednost iz lesa ob hkratnem varovanju naravnih funkcij gozda.

Licitacija v številkah

Na letošnji licitaciji je na voljo približno 7.000 m³ vrednejšega lesa, ki je bil v letu 2024 prepoznan v skupni izbiri drevja za posek med revirnim gozdarjem in lastnikom gozda. Približno 97 % lesa izhaja iz slovenskih gozdov. Ta količina predstavlja manj kot 3 promile skupne količine posekanega lesa v letu 2024, ko je bilo v okviru skupne izbire posekanih 2,5 milijona m³ lesa.

V lanskem letu so gozdarji ZGS izdali 45.600 odločb za posek, skupno pa je bilo v Sloveniji posekanih 4,61 milijona m³ lesa. Skupno je ZGS v letu 2024 vodil 82.000 upravnih postopkov, povezanih z gospodarjenjem z gozdovi.

Obnova gozdov

ZGS je skupaj z lastniki gozdov in prostovoljci v letu 2024 izvedel obsežne ukrepe obnove gozdov. Na skupno 547 hektarjih gozda so izvedli sajenje in setev, pri čemer je bilo posajenih 835.103 sadik gozdnega drevja. Na goriškem Krasu so dodatno posejali 114 kg semena koprivovca in češnje, s čimer prispevajo k naravni obnovi požganih površin. Poleg tega se je na 7.300 hektarjih izvajala priprava sestojev na naravno obnovo ter nega gozdov, kar je ključno za zdravje in stabilnost slovenskih gozdov.