Čičarski dolinec - nova samonikla rastlina v Sloveniji

Datum objave: 11.4.2022

Pri opravljanju dela v gozdovih Čičarije pod Slavnikom smo gozdarji naleteli na nenavadno rastlino iz družine kobulnic. Prepoznala sta jo gozdar in fitocenolog dr. Igor Dakskobler z ZRC SAZU in biologinja in fitocenologinja dr. Valerija Babij iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki nama pomagata pri f

Pri opravljanju dela v gozdovih Čičarije pod Slavnikom smo gozdarji naleteli na nenavadno rastlino iz družine kobulnic. Prepoznala sta jo gozdar in fitocenolog dr. Igor Dakskobler z ZRC SAZU in biologinja in fitocenologinja dr. Valerija Babij iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki nama pomagata pri fitocenološkem kartiranju naših gozdov.

Ugotovila sta, da je njeno latinsko ime Physospermum verticillatum in da na ozemlju naše države še nima znanih nahajališč. Po listih je nekoliko podobna navadnemu jelenovcu in črnogi. Njeno steblo je vretenčasto, plodiči so napihnjeni. Po zgradbi socvetja je tipična kobulnica. Poznajo jo v hrvaškem delu Čičarije, pogosta je na Učki. Nekatera nahajališča so zelo blizu meje s Slovenijo. Razširjena je tudi v severovzhodni Alžiriji, na Siciliji, južni Italiji in vzdolž Jadranske obale. Najprej so jo našli na Velebitu in v Bosni in Hercegovini.

Slovenskega imena do zdaj ni imela. Če uporabimo hrvaško ime (pršljenasti doljan), jo lahko imenujemo vretenčasti dolinec, po njenih nahajališčih v Sloveniji pa čičarski dolinec.  

Na Slavniku čičarski dolinec raste v gozdnatem okolju, tudi povsem blizu planinskih poti. S svojo pojavo ne vzbuja pozornosti. Ponekod cveti in doseže višino do 180 cm. Najraje ima bukove gozdove, gozdne robove in brežine cest. V povsem sklenjenih gozdovih ga bomo težko našli.

Prav po zaslugi sodelovanju naših gozdarjev in fitocenologov lahko dodamo na seznam slovenskih samoniklih cvetnic tudi čičarskega dolinca.

Besedilo: Slađana Jovičić, ZGS OE Sežana Foto: Valerija Babij