BEECH POWER DELAVNICA O TRAJNOSTNIH GOZDARSKIH PRAKSAH
Datum objave: 2.4.2021
V sredo 24. marca in četrtek, 25. marca 2021, je Zavod za gozdove Slovenije, v okviru projekta BEECH POWER, organiziral spletno mednarodno delavnico o trajnostnih upravljavskih gozdarskih praksah. Cilj delavnice je bil, da preko primerov dobrih praks pri upravljanju z UNESCO bukovimi gozdovi, pripr
V sredo 24. marca in četrtek, 25. marca 2021, je Zavod za gozdove Slovenije, v okviru projekta BEECH POWER, organiziral spletno mednarodno delavnico o trajnostnih upravljavskih gozdarskih praksah. Cilj delavnice je bil, da preko primerov dobrih praks pri upravljanju z UNESCO bukovimi gozdovi, pripravimo podlago za nadaljnje aktivnosti na projektu, ki se nanašajo na pripravo priročnika o trajnostnem upravljanju z gozdovi, iz katerega bomo nato razvili strategije trajnostnih gozdarskih praks v vplivnih območjih bukovih gozdov. Tovrstne strategije pa bodo uporabljene tudi pri pilotnem usposabljanju na temo trajnostnih gozdarskih praks v vplivnih območjih.
COVID-19 je tudi pri tovrstni aktivnosti, odigral svojo vlogo, saj namesto, da bi delavnica potekala v živo na Slovaškem, je bila izvedena preko spleta. Kljub temu, da je bilo potrebno format delavnice spremeniti ter izpustiti praktični, terenski del (tega žal ne moremo predavati preko spleta), pa nam spletne delavnice omogočajo tudi eno pomembno prednost – dosežemo namreč lahko veliko več ljudi. Glede na povratne informacije in odzive, ki smo jih prejeli, smo veseli, da je bila delavnica izvedena preko spleta, ter smo v obeh dveh dneh imeli 91 različnih udeležencev iz številnih evropskih držav (Avstrije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Nemčije, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Združenega Kraljestva), ki so povečini prihajali iz gozdarske stroke ter ostalih institucij, ki so povezane z gozdom.
Tekom delavnice se je zvrstilo 10 različnih predstavitev, po vsaki predstavitvi pa so imeli udeleženci na voljo čas za diskusijo in vprašanja za predavatelja. Ker je bil interes velik, želja po ponovnem ogledu posameznih predavanj pa tudi, smo se odločili in smo večino predavanj tudi objavili na BEECH POWER YouTube kanalu, kjer si lahko vsi zainteresirani, določene vsebine ponovno ogledate. Opozorili bi še, da bodo določena predavanja objavljena le za omejen čas – do 12. aprila 2021.
Po uvodnih besedah glavnega organizatorja, nagovoru v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, g. Janeza Logarja, ter kratki primerjavi razlik pri upravljanju z bukovimi gozdovi znotraj projekta BEECH POWER s strani vodje delavnice, je bila beseda predana Caroline Celis s koordinacijske pisarne za svetovno dediščino bukovih gozdov. Caroline je predstavila trenutne aktivnosti koordinacijske pisarne ter glavni dokument (t.i. Guidance document of buffer zone management), kjer bo po 3-letnem procesu pogajanj in delavnic z vsemi državami članicami UNESCO svetovne dediščine bukovih gozdov, le-ta v naslednjem mesecu končno zaključen.
Video predstavitve:
Naš naslednji gost je bil dr. Pierre Ibisch iz Centra za ekoniko in ekosistemsko upravljanje, Univerze za trajnostni razvoj Eberswalde. Naslov njegovega predavanja je bil Upravljanje z gozdovi in vpliv na mikroklimo. Pojasnil je, kako lahko gospodarjenje z gozdovi vpliva na mikroklimo na boljše ali slabše. Poudaril je, da so biomasa, krošnje dreves in veliki gozdovi so ključnega pomena za hladilno zmogljivost in zadrževanje vode, zlasti v času podnebnih sprememb. Upravljanje z gozdovi je hkrati tudi upravljanje s podnebjem.
Tretjo temo je predstavil Knut Stürm (Natural Forest Academy), ki je predstavil upravljanje z gozdovi v Lübecku v severni Nemčiji. Govoril je o podrobnostih njihovega gozdarstva, kakšni so cilji ohranjanja, kako jih želijo doseči in kako ohraniti biotsko raznovrstnost z gospodarskimi interesi.
Video predstavitve:
Temu je sledil prvi slovenski govorec. Tehnični direktor ZGS, dr. Aleš Poljanec je predstavil upravljanje z gozdovi v Sloveniji. Pojasnil je cilje in metode slovenskega gozdarstva, kako deluje integrativni pristop in kako so doseženi različni cilji glede gozdnega gospodarjenja v Sloveniji.
Video predstavitve:
V nadaljevanju je dr. Andrej Bončina (Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo) govoril o ekologiji in gospodarjenju z bukovimi gozdovi. Predstavil je značilnosti bukve kot vrste in kako deluje upravljanje z bukovimi gozdovi in s kakšnimi izzivi se bukev sooča.
Video predstavitve:
Zadnji govor prvega dne delavnice je imel dr. Thomas Nagel (Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo). Govoril je o prvinskih gozdovih in gozdnih rezervatih. Pojasnil je dinamiko starega gozda in kako se razlikujejo od gozdov v katerih se gospodari. Govoril je tudi o potrebi po ohranjanju gozdnih rezervatov in zakaj potrebno za povečanje količine le-teh za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Video predstavitve:
Drugi dan delavnice se je začel s kratkim povzetkom predstavitev iz prejšnjega dne. Prvo temo je nato predstavil Ivor Rizman, direktor slovaškega Nacionalnega gozdarskega centra, ki je govoril o gospodarjenju z gozdovi na Slovaškem. Predstavil je zavarovane dele in vplivna območja svetovne dediščine bukovih gozdov, nato pa je govoril o Slovaških sistemih upravljanja z gozdovi.
Video predstavitve:
Sledila je predstavitev primera gospodarjenja v Belgiji. Frederik Vaes (Brussels Environment) je govoril o gospodarjenju v Sonijskem gozdu v Belgiji. Pri gospodarjenju je predstavil tudi, kako spremljajo gozd z gozdnimi inventurami, kakšne cilje si zastavijo in kako jih načrtujejo doseči. Zanimivo je bilo, da je Frederik omenil, da upravljanje gozdov zanje ni najpomembnejše iz ekonomskega vidika, saj so ekološke in družbene funkcije, ki jih nudi gozd, večjega pomena.
Video predstavitve:
V nadaljevanju je Špela E. Koblar Habič (Zavod za gozdove Slovenije) predstavila gospodarjenje v jelovo-bukovih gozdovih visokega krasa, s poudarkom na Snežniku. Predstavila je osnovne značilnosti krajine in pripravili zanimiv pregled zgodovine gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, kako je vplivala na gospodarjenje danes in zakaj je slovensko gozdarstvo usmerjeno proti trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. Predstavila je zgodovino gospodarjenja z gozdovi na Snežniku od njegove ustanovitve do danes. Govorila je tudi o trenutno stanje biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave v okolici Snežnika.
Video predstavitve:
Zadnjo predstavitev v delavnici je imela dr. Susanne Winter (WWF Deutschland) o upravljanju z nižinskimi bukovimi gozdovi v severovzhodni Nemčiji. Predstavila je razvoj priročnika najboljših praks za ohranjanje in upravljanje bukovih gozdov. Govorila je tudi o konkretnih strategijah kako zmanjšati učinke sečnje na biotsko raznovrstnost v gozdovih. Ena izmed zanimivih strategij, ki jo je omenila, je tudi sečnja le večjih dreves v višini prstnega koša in ohranitev preostalega debla, ki služi kot stoječi odmrli les. Priročnik je bil do sedaj na voljo le v nemški različici, vendar je v času delavnice izšla tudi angleška verzija.
Tekom delavnice, so se v obeh dneh izpeljale številne zanimive predstavitve, kjer so govorci predstavili dober vpogled v njihov sistem gospodarjenja z gozdovi. Četudi je slovenski sistem gospodarjenja z gozdovi v marsikaterem pogledu, še vedno zgled in vzor za marsikatere države, pa so različni govorci tekom delavnice predstavili, da obstajajo tudi drugi, drugačni, a ravno tako uspešni sistemi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Udeleženci so tako dobili dober vpogled v različne sisteme, kjer bodo zagotovo lahko črpali ideje za izboljšavo in prehod na bolj trajnostni sistem gospodarjenja v svojih gozdovih. Poleg tega, pa so pridobili tudi nova znanja glede bukovih gozdov, zakaj je potrebno ohranjati in povečevati gozdne rezervate, kako pomemben je gozd za mikroklimo območja ter se bolje spoznali z vlogo koordinacijske pisarne pri UNESCO bukovih gozdovih. Po odzivih sodeč so bili udeleženci z delavnico zelo zadovoljni, saj so pridobili veliko novih in pomembnih znanj. Zagotovo so tovrstne delavnice dober način kako spodbujati prenose znanj in primere dobrih praks na druga območja, saj lahko le s transnacionalnim delovanjem vsi skupaj pripomoremo k boljši zaščiti in upravljanju z bukovimi gozdovi.
Pripravil: Miha Varga, ZGS, vodja projekta
