Gozdni rezervati

Gozdni rezervati so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Zakon o gozdovih jih uvršča v kategorijo gozdov s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni. Nekateri od teh rezervatov in pragozdnih ostankov so bili izločeni iz gospodarjenja že pred več kot stoletjem.

Raziskovanje v območjih gozdov, ki so dolgoročno prepuščeni naravnemu razvoju, nam omogoča proučevanje različnih vidikov oz. procesov, kot so naravne motnje, sestojna dinamika, vrast, mortaliteta, biogeokemično kroženje, odnosi med vrstami in rastišči in drugo. Ker gozdni sestoji niso spremenjeni zaradi gospodarjenja, predstavljajo idealno območje za proučevanje vpliva sprememb okolja na gozdove.

Raziskave v gozdnih rezervatih kažejo, da je za njih značilen višji delež odmrle biomase večjih dimenzij, ki je pomembna kot habitat za mnoge ogrožene vrste živali in rastlin. Zato so gozdni rezervati izrednega pomena tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Pomen gozdnih rezervatov je za družbo izjemen, zato so razglašeni s predpisom vlade - Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Uredba določa tipe gozdnih rezervatov glede na varstveni režim in druge pogoje.

V Sloveniji je bilo v 70-ih letih preteklega stoletja vzpostavljeno omrežje gozdnih rezervatov, ki pokriva večino tipov gozdov v Sloveniji. Danes je v Sloveniji zavarovanih 170 gozdnih rezervatov s skupno površino 9.426,16 ha, kar predstavlja 0,8 % vseh gozdov. 

Območja gozdnih rezervatov si lahko ogledate in prenesete tukaj.

Projekti in publikacije

Projekti, pri katerih sodeluje ali je sodeloval ZGS in so pomembno prispevali k izboljšanju področja upravljanja z gozdnimi rezervati v Sloveniji:
BEECH POWER – Svetovna dediščina bukovih gozdov: krepitev in pospeševanje trajnostnega razvoja na osnovi ekosistemskega pristopa.