Išči:

Bled

Pokljuški smrekov gozd

Sečnja “ v frato” okoli leta 1930 na Pokljuki

Planote  in pobočja  Julijskih Alp  so  rastišča  smrekovih gorskih gozdov.

 

Gorski gozdovi  so občutljive naravne tvorbe, poraščajo  siromašna tla in območja s surovo alpsko klimo.  V preteklosti gospodarjenje z  gorskimi gozdovi ni  značilno odstopalo od gospo-darjenja z ostalimi nižje ležečimi gozdovi.  Zaradi  slabe odprtosti gozdov s prometnicami, velikih površin zrelih gozdov  in oddalj-enosti so bile sečnje veliko-površinske.

Vetrolom na Jerebikovcu oktobra 1994 – Pokljuka

Zaradi  ostrih klimatskih pogojev (veter, sneg),  intenzivnih sečenj, nespoštovanja  oblike in dinamike rasti ter pospeševanja smreke, je bilo v gorskih gozdovih blejskega gozdnogospodarskega območja v zadnjem stoletju več velikih ujm. 

 

Značilna slika v gorskem gozdu na Pokljuki: Šop smrekovega drogovnjaka, ki je zrasel na starem razkrajajočem štoru

 

Glavni problemi

s katerimi se soočamo v gorskem gozdu danes so:

· Počasno naravno pomlajevanje v čistih smrečjih
· Pešanje vitalnosti  v starih enodobnih sestojih  (osutost, dovzetnost za bolezni in škodljivce)
· Velik delež rdeče trohnobe
· Prevelik stalež divjadi, ki še dodatno zavira pomlajanje minoritetnih meliorativnih drevesnih vrst (jerebika, jelša, vrbe, jelka, gorski javor)
· Neenotno obravnavanje  gozdne paše in servitutov s strani lastnikov živine, kmetijske svetovalne službe, inšpekcije in MKGP.
· Veliko zanimanje  varstvenikov narave na eni strani in  ekonomskih interesov  na drugi strani  za isti prostor.

Gozdarji, ki smo kot stroka  več kot  100 let  stalno prisotni s svojim delovanjem v  gorskih gozdovih, upoštevamo pri gospodarjenju najnovejša  strokovna dognanja:
 
· Seme  zato da vzklije potrebuje več direktne sončne svetlobe, kot  v nižje ležečih gozdovih. Sončno sevanje  predstavlja za smrekove mladice pomemben vir toplote, ki je v gorskih gozdovih v minimumu.                                                                 
   
· Podmladek se sprva pojavlja točkovno, v obliki šopov in se le počasi širi. V mladovju med šopi vedno najdemo prazne, “zapleveljene”  površine.                                                                                 
· V gospodarskih gozdovih šopi v razvojni fazi drogovnjaka razpadejo,  više pa se ohranijo tekom cele življenske dobe dreves.
· Za uspešno rast je zaradi po naravi ozkih krošenj  potrebno višje število drevja na  površino, kot pa v drugih gozdovih
· Čas, da drevje doseže  zrelost je zaradi  poprečnih nizkih temperatur značilno daljši, kot v nižinskih gozdovih.  Možno je vzgajati vrhunske kvalitete lesa (resonančni les)
· Pri negi je poudarek na pospeševanju  mehanične in biološke stabilnosti, kvaliteta je v drugem planu.


Tekst in foto: Vida Papler-Lampe

 

 

 

© 2005-2017 Zavod za gozdove Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe