Išči:

Sežana

Pokrajinske enote v Sežanskem območju

Brkini z dolino reke Reke na severu predstavljajo vezni člen s celinsko Slovenijo. Južni, največji del pokrajine zavzemajo hriboviti Brkini, ki so verjetno dobili ime po značilnih zaobljenih kopah, brdinih. Večino gozdne vegetacije predstavljajo gozdovi bukve, različnih hrastov in kostanja.V novejšem času zaradi opuščanja košnje na strminah in grebenih gozd ponovno napreduje iz globeli proti slemenom. Brkini

 

 

Podgorski kras, Čičarija in Podgrajsko podolje

sestavljajo kraško pokrajino med flišnimi koprskimi brdi, apneniškim Krasom in flišnimi Brkini. Podgrajski kras je kraški ravnik, ki se dvigne v hribovito Čičarijo, v Podgrajskem podolju pa naletimo na uravnan zakrasel svet. Zaradi preteklega gospodarjenja na Čičariji in Slavniku nad 800 m nm. prevladuje bukev s primesjo jelke in smreke. V nižjih legah (600 - 800m) se bukvi pridružita tudi črni in beli gaber, še nižje pa prevladujejo degradirana grmišča hrasta - kraška hosta.

Čičarija

 

Koprska ali Šavinska brda

ležijo na skrajnem JZ Slovenije, zaradi lege ob morju ima izrazite sredozemske poteze. H Koprskim brdom na vzhodu sodijo še dolina Osapske reke, naselja v pobočju Bržanije, hrastoveljski Dol ter področje okoli Movraža. Prevladujoča gozdna združba je gozd gradna in jesenske vilovine, ki porašča predvsem vzhodna območja pokrajine ter za kmetijstvo manj primerna osojna pobočja.
Slovenska istra

 

Kras

je obsežna apneniška planota, ki se dviga v zaledju Tržaškega zaliva in se strmo dviga nad sosednje pretežno flišnate pokrajine. Na Krasu prevladuje gozdna združba črnega gabra z ojstrico, na ilovnatih kraških tleh pa se ji pridruži tudi primorska različica združbe gradna in domačega kostanja. Posebno mesto med drevesnimi vrstami imajo umetni nasadi črnega bora, ki v zadnjih letih zarašča opuščene pašnike.

kras

© 2005-2014 Zavod za gozdove Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe