Išči:

Brežice

Gozdnogospodarsko območje Brežice

Lega območja
Brežiško gozdnogospodarsko območje leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Zajema celotni prostor Posavja in vzhodni del Dolenjske. V orografskem pogledu je območje izredno pestro, saj se nahaja na stiku predalpskega, dinarskega in panonskega sveta. Reliefno podobo območja najbolj zaznamujejo Gorjanci, Orlica, Bohor, greben Lisce, Jatna, Krško hribovje, Mirenska dolina z obrobjem in Krško polje. Najnižja točka je 133 m ob sotočju Save in Bregane, najvišja pa 1023 m na Velikem Javorniku.

 

 

 

 

 

Matična podlaga

Polovica rastišč v območju je na bazičnih matičnih podlagah, 40% na nekarbonatni matični podlagi, na 10% rastišč pa so tla tako globoka, da matična podlaga ne vpliva na gozdno vegetacijo.

 

Klima
Večji del območja spada v preddinarsko fitoklimatsko območje, ki ima zmerne temperature in zmerno količino padavin. Na Krškem polju se v preddinarsko humidno fitoklimatsko območje zajeda aridnejše oz. semiaridno subpanonsko fitoklimatsko območje, ki ima večje temperaturne ekstreme in manjšo količino padavin.


Padavine
Glavnina območja ima med 1100 do 1200 mm padavin. Manj padavin je na Krškem polju (od 1000 do 1100 mm), več pa v višje ležečih predelih, kjer je padavin od 1200 do 1300 mm, izjemoma tudi do1500 mm.


Temperature
Glavnina območja ima poprečne letne temperature med 8 in 10 stopinj Celzija. Višje poprečne temperature so le v pretežnem delu Krškega polja, kjer so med 10 in 12 stopinj. Nižje temperature med 6 in 8 stopinj Celzija, pa so v višje ležečih predelih Gorjancev, Bohorja in Jatne.

 

O gozdovih v Brežiškem območju

Deleži gozdnih rastišč
- Rastišča logov    1 %
- Rastišča gabrovij in dobrav     10 %
- Rastišča bukovij na nekarbonatnih kamninah    38 %
- Gričevnata in podgorska rastišča bukovij na karbonatih    36 %
- Rastišča gorskih bukovij na karbonatih    6 %
- Termofilna rastišča bukovij in bukovja na rendzinah   7 %
- Rastišča borovij    2 %

 
Brežiško območje zaznamujeta bukev in hrast dob.
Imamo več kot 80% bukovih rastišč in površinsko največji kompleks dobovih gozdov v državi.
Gozdovi v območju imajo kvalitetno sonaravno zasnovo.

 
Struktura lastništva gozdov
Značilen je majhen delež državnih gozdov, sicer pa je v območju 19.460 gozdnih posesti s povprečno velikostjo 2,94 ha. Povprečna gozdna parcela je velika 0,59 ha, število vseh lastnikov in solastnikov je 69.20

 

Temeljni problemi

Temeljni problemi pri gospodarjenju z gozdovi z vidika trajnosti
· Velikost zasebne posesti in nepripravljenost lastnikov za delo v gozdu otežujeta tako izboljšanje strukture razvojnih faz kot povečanje deleža dobro negovanih sestojev. Nepripravljenost za delo v gozdu ima lahko za posledico tudi neučinkovitost vseh nivojev gozdnogospodarskega načrtovanja in smiselnost podrobnega gozdnogojitvenega načrtovanja.
 
· Nekatera področja kjer so možne težave pri trajnostni gospodarski rabi gozdov in gozdnega prostora:
o kjer so poleg proizvodne funkcije močneje poudarjene tudi ekološke in socialne funkcije 
- v gozdni krajini in v odmaknjenih predelih, kjer je problem zaraščanja, 
- v gozdnati in kmetijski krajini, kjer je povečana potreba po krčitvah, 
- v kmetijski krajini, kjer je okrnjena vloga gozda kot temeljnega ogrodja krajine.
 
· Naravna obnova gozdov je problematična le v kulturah iglavcev zaradi njim neprimernih rastišč in v nižinskih dobovih gozdovih zaradi objedanja divjadi, hrastove pepelaste plesni in intenzivnega pomlajevanja smreke.

 

© 2005-2014 Zavod za gozdove Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe