Išči:
Novice
25. avgust 2017
Prva najdba azijskega ambrozijskega podlubnika (Xylosandrus crassiusculus) v Sloveniji

V Podsabotinu v Goriških Brdih blizu italijanske meje je bila potrjena prva najdba hrošča vrste Xylosandrus crassiusculus na območju Slovenije. Hrošči so se ujeli na vabe, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav (monitoring) za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. To je škodljivec iz družine podlubnikov, ki z izvrtavanjem rovnih sistemov in vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih in grmovnicah velikega števila listavcev, kar vodi v venenje listov, odmiranje vej in lomljenje poganjkov ter splošno oslabitev in izčrpanost, ki se pogosto konča s propadom cele rastline. Vir in več informacij: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6123/)

 

Prva najdba azijskega ambrozijskega podlubnika v Sloveniji bo vplivala tudi na delo Zavoda za Gozdove Slovenije. Kot izvajalci javne gozdarske službe ter javne službe za varstvo rastlin v gozdovih bomo v sodelovanji in koordinaciji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Gozdarskega inštituta Slovenije vključeni v vse nadaljnje ukrepanje, ki bo ob najdbi vezano na gozdove.

 

V Sloveniji je okoli 90 vrst podlubnikov. To je družina drobnih podolgovatih hroščev, velikih od 1-9 mm, ki, kot pove že ime, živijo pod lubjem dreves oziroma pravilneje, v skorji dreves. Vrste podlubnikov med seboj na videz ločujemo po obliki in velikosti, po rovnih sistemih, pa tudi po tem, katero drevesno vrsto naseljujejo. Smrekovi podlubniki praviloma napadajo smreko, jelovi jelko, borovi bore. Več vrst podlubnikov živi na iglavcih kot na listavcih. Družino podlubnikov glede na zunanje znake delimo na tripoddružine, na lubadarje, ličarje in beljavarje. Ko torej govorimo o lubadarjih, je to ožji pojem od podlubnikov.

 

Podlubniki so prisotni so na celotnem področju Slovenije. Ustrezajo jim tople, južne in jugozahodne lege. Namnožijo se v gozdovih, poškodovanih po ujmah, in v sestojih po sečnjah, kadar ni pravočasno izveden sečni red. Vsi življenjski procesi so odvisni od temperature, vlage, dostopnosti hrane, stanja naravnih sovražnikov.

 

Največ poškodb med vsemi podlubniki v Sloveniji povzroča osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), ki je vzrok za 98 % vsega evidentiranega poseka zaradi gozdnemu drevju škodljivih žuželk.

 

Zaradi nevarnost vdora novih nevarnih škodljivih organizmov na območje Slovenije, tudi podlubnikov, je Zavod za gozdove Slovenije kot pooblaščena inštitucija vključen v izvajanje programov preiskav nad posebej nevarnimi škodljivimi organizmi po predpisih iz varstva rastlin. Izvajanje preiskav vodi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/rastlinski_skodljivi_organizmi/programi_preiskav/

 

V letu 2017 je Zavod za gozdove Slovenije vključen v izvajanje programov preiskav za 15 škodljivih organizmov. Namen izvajanja programov preiskav je zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje in takojšnje izkoreninjenje ob najdbi oziroma izbruhu škodljivega organizma v Sloveniji. Med 15 nadziranimi organizmi je 10 vrst žuželk, med njimi 3 vrste podlubnikov.

 

Preglednica: Programi preiskav škodljivih organizmov v letu 2017, v izvajanje katerih je vključen Zavod za gozdove Slovenije

Škodljivi organizem

Agrilus anxius

brezov krasnik

Agrilus auroguttatus

zlatopegasti krasnik

Agrilus planipennis

jesenov krasnik

Anoplophora chinensis

kitajski kozliček

Anoplophora glabripennis

azijski kozliček

Atropellis spp.

borov črni rak

Bursaphelenchus xylophilus

borova ogorčica

Dendrolimus sibiricus

sibirska svilena kokljica

Geosmithia morbida in

vektor Pityophthorus juglandi

bolezen tisočerih rakov

in vektor orehov vejni lubadar

Gnomoniopsis smithogilvyi

povzročiteljica rjavenja plodov pravega kostanja

Gibberella circinata

borov smolasti rak

Phytophthora ramorum

fitoftorna sušica vejic

Polygraphus proximus

sahalinski jelov ličar

Pissodes spp.

tujerodni rilčkarji

Xylosandrus crassiusculus

azijski ambrozijski podlubnik

© 2005-2017 Zavod za gozdove Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe