Zavod za Gozdove Slovenije http://www.zgs.si/ en.UTF-8 ZGS Fri, 29 Mar 2024 06:33:04 +0100 Fri, 29 Mar 2024 06:33:04 +0100 Aktualno ZGS Novice news-974 Thu, 29 Feb 2024 07:48:21 +0100 Skupna konferenca o upravljanju velikih zveri - sodelovanje med Alpami in Karpati index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=974&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a2a2ed7fd7cc8607a4932eb5e6e06745 V Sloveniji bo med 6. in 8. marcem potekala mednarodna konferenca na temo upravljanja velikih zveri. To bo edinstvena priložnost za vzpostavitev tesnega sodelovanja med strokovnjaki in odločevalci Alpske in Karpatske regije. Dogodek, ki ga organizira Zavod za gozdove Slovenije v okviru projekta LECA, skupaj gostita Alpska in Karpatska konvencija, ob podpori slovenskega Ministrstva za naravne vire in prostor ter češkega Ministrstva za okolje. 

Zakaj je sodelovanje ključno?
Stanje populacij velikih zveri, metode spremljanja, prostorske značilnosti njihovih habitatov ter stopnja interakcije s človekom in posledično konflikti se razlikujejo med regijami in znotraj njih samih. Čeprav za ohranjanje volka, rjavega medveda in evrazijskega risa v Evropski uniji velja enaka pravna podlaga, pa se politične prakse pri samem upravljanju ohranjanja med državami razlikujejo. Namen konference je tako zagotoviti celovito sliko stanja in upravljanja s populacijami velikih zveri v Alpah in Karpatih, zato se bo konferenca osredotočila na izmenjavo izkušenj in razkrivanje razlik v praksah upravljanja na regionalni in nacionalni ravni. S tem želi prispevati k boljšemu razumevanju ter boljšemu varstvu in upravljanju velikih zveri na vseevropski ravni. 
 

]]>
Novice
news-973 Mon, 19 Feb 2024 12:30:41 +0100 Požari v naravi so možni tudi pozimi index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=973&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d5bf24365a1479068542f2074f47333f V toplih, sušnih zimskih dneh, brez snežne odeje, ko je podrast izsušena razmere omogočajo, da hitro pride do požara. Že majhni izvori ognja lahko zanetijo požar. Zato previdno pri aktivnostih v naravi, saj je glavni vzrok požarov v naravi človekova malomarnost in nepazljivost.

V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij žuželk in bolezni gozdnega drevja, ki ogroža gozdove.

Kako preprečiti požar v naravi?

  • pri kurjenju v naravi kurišče obdajte z negorljivim materialom;
  • kurjenje naj vedno nadzoruje polnoletna oseba, pripravite opremo, naprave in sredstva za gašenje začetnega požara;
  • po končanem kurjenju ogenj popolnima pogasite (uporabite lahko zemljo, vedro z vodo, cev za zalivanje,  gasilnik in podobno);
  • da ne bi prišlo do požara v naravi poskrbite za urejeno okolico doma,
  • ne odmetavajte cigaretnih ogorkov;
  • po gozdu in suhi travi se ne vozite z motorji, štirikolesniki in avtomobili,
  • v suhih in vetrovnih dneh ne kurite;
  • upoštevajte razglase velike ali zelo velike požarne ogroženosti.

Kaj storiti, če zagori?

  • če opazimo ogenj oziroma smo ogenj povzročili s svojimi aktivnostmi, moramo ohraniti prisebnost in ostati mirni. Če ogenj ne ogroža vašega življenja oziroma zdravja, poskušajte ogenj pogasiti oziroma omejiti z razpoložljivimi priročnimi sredstvi;
  • če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, takoj pokličite Center za obveščanje na številko 112. Operaterju na številki 112 povejte kdo kliče, kje gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali. Na varnem mestu počakajte na prihod gasilcev in jih usmerite h kraju požara;
  • če je požar v naravi v bližini vašega doma in je v zraku dim, zaprite okna in vrata ter zatesnite odprtine ter iz okolice stavbe umaknite predmete, ki jih lahko zajame ogenj;
  • če je odrejen zaščitni ukrep evakuacija, upoštevajte navodila pristojnih služb, s seboj vzemite nujne stvari, ki ste jih pripravili za primer nesreče;
  • ob vrnitvi na dom preglejte stanje stavbe, opazujte dogajanje v okolici in bodite pozorni na morebitne nove izbruhe požara.

Brošura: Požar v naravi

Plakat: Požar v naravi

]]>
Novice
news-970 Wed, 31 Jan 2024 12:14:00 +0100 Gozdovi vedno težje izpolnjujejo pričakovanja družbe index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=970&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d8edab1f36d6c5bb7dffabbb9f8b740b Gozdovi so naš prevladujoč kopenski ekosistem in kot tak upravičeno pod stalnim drobnogledom javnosti in v kritični zavesti državljanov. Zapis na temo slovenskih gozdov in dogajanja v njih je v decembrskih dneh leta 2023 podal dr. Rajko Knez. Iz zapisa veje iskrena naklonjenost do gozdov in obenem skrb za dogajanje v njih. Spoštovani pisec postavi nekaj kritičnih tez, pri čemer pa se kot področni nestrokovnjak in moder izobraženec obenem uvodoma izreče s previdnostjo. Postavljene teze dr. Rajka Kneza ne samo da odpirajo prostor za potrebno razpravo, temveč naravnost terjajo odgovore in pojasnila. Na podlagi gozdarske izobrazbe in dela tako v gozdarstvu in varstvu narave ponujam lastni razmislek na podane iztočnice v izvornem članku. Dvom o podatkih o letnem prirastku in poseku v slovenskih gozdovih

Jesenska podoba gozdov in tudi zimska brez snežne idile je nedvomno manj navdihujoča, kot tista v bujnem zelenju v dobi vegetacije. A iz subjektivne zaznave le dela gozda ne moremo ocenjevati resničnost numeričnih podatkov, ki se jih ugotavlja z različnimi metodami, kot sta prirastek, ki se izraža v m³/ha, ali posek, ki ga merimo v m³. Statistične metode, ki temeljijo na vzorčenju in jih uporabljamo zaradi velikega obsega podatkov, so matematično objektivne in imajo določen interval zaupanja. Ne vidim sistemskega razloga (npr. odvisnost institucije od rezultatov popisa oziroma inventure), zaradi katerega bi nekdo imel interes manipulirati s podatki oz. jih prirejati.

S podatkom o poseku v gozdovih ima gozdarska panoga težavo drugje. Bilančno. Težava je v predpostavki, da je vsako drevo v gozdu, ki je posekano, predhodno tudi označeno za posek. In tudi vsako posekano predhodno neoznačeno drevo, naj bi bilo naknadno evidentirano kot posekano. To je slepa pega slovenskega gozdarstva. Revirni gozdar javne gozdarske službe bi moral po obstoječi zakonodaji v vsakem trenutku vedeti za nekaj milijonov(!) dreves v svojem revirju, ali so na svojem mestu ali niso. To je tako, kot če bi si Policija zadala nalogo, da evidentira in kaznuje prav vsako prehitro vožnjo. Naj dodam, da Zakon o gozdovih ne pozna »uradnega« podatka o poseku, temveč predpisuje evidenco o izdanih odločbah o poseku. 

Ocena dejanskega poseka v slovenskih gozdovih z uporabo kombinirane metode vzorčenja in podatkov iz evidence o izdanih odločbah je bila sicer prvič predstavljena v Poročilu o gozdovih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2022. Z novimi tehnologijami daljinskega zaznavanja je ne samo mogoče, temveč tudi nujno, to oceno v bližnji prihodnosti še izboljševati. Iluzijo o zmožnosti fizične kontrole nad prav vsakim drevesom v slovenskih gozdovih pa opustiti.

Za podrobnejše podatke o prirastku, poseku in lesni zalogi zainteresiranim bralcem predlagam primerjalni vpogled v publikacijo Stanje evropskih gozdov (State of Europe's Forests, 2020), v kateri je nazorno opisano mesto, ki ga slovenski gozdovi zasedajo v evropski druščini.

Nedovoljen posek ni enako kraja

Med razlikami v evidenci izdanih odločb o poseku in dejanskim posekom so mediji (in politika občasno, glede na dnevne potrebe) naredili neresničen in nevaren enačaj, kot da je vsa razlika med evidentiranim in neevidentiranim posekom enako kraja. Temu še zdaleč ni tako. Kot vemo, kraja oz. tatvina pomeni protipravno prilastitev tuje stvari. Posek dreves v gozdu, brez predhodne odobritve s strani javne gozdarske službe, je po Zakonu o gozdovih sicer prekršek, a še zdaleč ne vedno tudi kraja.

Da se v gozdovih dogajajo tudi kraje, in da je nadzor nad dogajanjem v gozdovih bistveno težje zagotavljati kot v kakšni gospodarski družbi ali v trgovini, je nedvomno res in ga bo treba okrepiti. Vendar pa metoda posplošitve iz malega v veliko, torej iz konkretnega sečišča na celotno Slovenijo, ne zdrži. Pri poseku na Pohorju, ki je bil predmet izrednega notranjega nadzora javne gozdarske službe, tudi ni šlo za krajo, temveč za deloma neevidentiran posek drevja. Iz tega zagotovo ni mogoče zaključiti, da se 27 odstotkov posekanega lesa v Sloveniji ukrade. Kljub temu pa mora imeti javna gozdarska služba do tovrstnih prekrškov in še posebej do kraje ničelno toleranco. 

Trajanje obnove gozdov in cikel gospodarskega gozda

Z laičnim opazovanjem konkretnega gozda, da je življenjski cikel gozda dolg in je tudi zato potrebno z njim načrtno, pazljivo in umno ravnati, se vsekakor strinjam. A gozdarji ločimo več razvojnih faz gozda, kot so mladovje, debeljak, pomlajenec …, in vse so gozd. Povprečna načrtovana doba gospodarskega gozda je v Sloveniji 120 let in v tem času se izmenjajo vse razvojne faze. Biološka doba naravi prepuščenega gozda pa je precej daljša. Gozdne inventure javne gozdarske službe ugotavljajo presežek odraslih razvojnih faz, torej tistega, kar laik imenuje gozd v pravem okoljskem pomenu te besede. Zaenkrat je na srečo še tako, kljub vsem posledicam podnebnih sprememb v gozdovih. Je pa res, da je slabo načrtovan in slabo izvedena sečnja in posledična nenegovanost zasnove precej slaba podoba, ki razočara tako strokovnjaka kot vsakega ljubitelja gozda. 

Malomarna izvedba sečnje

Žal smo marsikje priča neustrezno izvedenim sečiščem, ki so daleč od skrbnega ravnanja z gozdom. Predpis s področja gozdnega reda je podroben, a izvedba marsikdaj močno odstopa od predpisanega. To je torej jasna naloga javne in tudi inšpekcijske gozdarske službe na tem področju. Naj dodam, da je vedno manj lastnikov gozdov, ki bi sami opravljali gozdno proizvodnjo v svojem gozdu in bili kot taki garant v skrbi za lastno premoženje in družinsko tradicijo. Najeti izvajalec ni emocionalno vezan na gozd, pogodbene zaveze med izvajalcem in naročnikom del so šibke. Naslednje neizogibno dejstvo je trend sprememb proizvodnih tehnologij, ki ni lastna samo slovenskemu gozdarstvu. Smrtno nevarno in naporno delo z ročno motorno žago, ki je prevladovalo od 60. let prejšnjega stoletja, počasi (v Sloveniji celo bolj počasi kot v marsikateri evropski državi), a zanesljivo odmira. Zamenjuje ga t. i. strojna sečnja, ki je izredno učinkovita in dobrodošla predvsem pri sanaciji velikopovršinskih ujm, pri rednem gospodarjenju pa žal marsikdaj zdrsne v globoke blatne kolesnice in druge nepazljivosti. Da bodo v prihodnje sečišča bolj urejena, je mogoče marsikaj narediti tako z osveščanjem kot z nadzorom in kaznovanjem. 

Trk javnega in zasebnega interesa

Trk javnega in zasebnega interesa je treba reševati ne samo s poudarjenim neodvisnim nadzorom, temveč s celotno paleto storitev kakovostne javne gozdarske službe. Ena od ključnih storitev javne gozdarske službe za razreševanje tega konflikta, je tudi skupna izbira drevja za posek. O pomenu usklajevanja javnega in zasebnega interesa pri usmerjanju gospodarjenja z gozdovi govori med drugim odločba Ustavnega sodišča št. U-I-77/08-14 z dne 8. 7. 2010.

Pri tem pa nikakor ne gre zanemariti tudi revizije Računskega sodišča (Smotrnost upravljanja z gozdovi, 2012), ki je za postopke skupne izbire drevja za posek že leta 2010 priporočalo tako zakonodajne kot operativne poenostavitve in racionalizacije postopkov. Do sprememb v pretežni meri še ni prišlo, kar je mogoče pripisati določeni rigidnosti gozdarske stroke in splošni družbeni nepripravljenosti na izvedbo sistemskih sprememb obenem.

Uporaba lesa 

V skrbi za vitalnost, stabilnost, zdravje in biološko pestrost gozda se (ne samo pri nas) pojavljajo ideje, da bi bilo gozdove najbolje v čim večji meri prepustiti naravnemu razvoju in z njimi aktivno ne-gospodariti. Pri tem se človekova poraba lesa, torej sečnja, izpostavlja kot problem. Slovensko gozdarstvo je skozi generacije dokazalo, da je mogoče s konceptom sonaravnega gospodarjenja pridobivati ekološko prijazen material, kar les nedvomno je, obenem pa trajnostno skrbeti za ostale funkcije (ekosistemske storitve) gozdov in hkrati skrbeti za povečevanje oziroma ohranjanje gozdnih fondov. Tako je lesna zaloga slovenskih gozdov, kljub gospodarski rabi, v zadnjem stoletju naraščala in je danes visoka. Ima pa svoje meje rasti, podobno kot je to pri človekovi rasti v višino.

Slovenska družba bi morala uporabljati bistveno več lesa, na čim bolj umen in trajnosten način in v zameno za druge neekološke materiale, kot so beton, jeklo, steklo in plastika. Z obsegom poseka in porabe lesa ne zajedamo v trajnost gozdnih donosov. Prav nasprotno, desetletja smo jadikovali nad izvozom hlodovine, v zadnjih letih pa je bilanca uvoza in izvoza okroglega lesa nekaj bolj uravnana (Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, 2022). Mimogrede, načelo trajnosti je gozdarska stroka vpeljala v svoje delovanje že koncem 19. stoletja, medtem ko se je širša družba pričela ukvarjati s trajnostjo šele sedaj, v času kritičnega zavedanja človekovega pustošenja planeta. Trajnost oz. trajnostnost je tako postala skorajda obvezna floskula z zelenim prehodom in podobnim, žal mnogokrat brezvrednim, besedičenjem vred.

Še bolj jasno povedano, na nivoju Slovenije nikakor ne ropamo, devastiramo in siromašimo gozdov. Kar pa ne pomeni, da se žal na posameznih sečiščih tovrstni ekscesi ne dogajajo.

Skrb vzbujajoča prihodnost (slovenskih) gozdov

Prihodnost gozdov, ne samo slovenskih, in s tem prihodnost človeške civilizacije je skrb vzbujajoča. Mnogo bolj kot dodaten posek brez predhodne odobritve in bolj kot neustrezen gozdni red, slovenske gozdove v prvi vrsti ogrožajo posledice podnebnih sprememb, naravne ujme, ki destabilizirajo sestoje, dvig temperatur, ki slabi vitalnost dreves in ogroža obstoj nekaterih drevesnih vrst, vdor tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst in zmanjšana možnost usmerjanja razvoja gozdov v teh novih pogojih. Slovenske gozdove mnogo bolj ogrožajo zunanji dejavniki, kot pa izvedbene napake v sami panogi. Podnebni scenariji, kot se napovedujejo, bodo zahtevali nove prijeme, večjo pozornost in večja vlaganja v gozdove. Gozdovi bodo namreč vedno težje izpolnjevali vsa pričakovanja, ki jih ima družba od njih.

Ena od pomembna nalog javne gozdarske službe je, da s kakovostnim zbiranjem in nedvoumnim izkazovanjem podatkov aktivno seznanja družbo z aktualnim stanjem slovenskih gozdov. Vitalni interes gozdarske stroke mora biti zagotavljanje zanesljivih in jasnih podatkov, metodološka neoporečnost in predvsem zavedanje, da je ključnega pomena zaupanje vsakega državljana v njene številke. 

Gregor Danev, univ. dipl. inž. gozdarstva
 

]]>
Novice
news-971 Mon, 15 Jan 2024 12:52:00 +0100 Fotografski natečaj ob 50-letnici gozdnih učnih poti index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=971&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2d7e41d3758e9f957edaa4fba4fd3fe2 Zavod za gozdove Slovenije letos obeležuje 50-letnico prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji. Ob tej priložnosti je v sodelovanju s Fotografskim društvom Grča Kočevje in Turistično zvezo Slovenije pripravil javni fotografski natečaj z naslovom »50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji«. Ljubiteljski in poklicni fotografi vabljeni, da do 30. junija 2024 pošljete svoje fotografije, posnete na ali ob katerikoli gozdni učni ali tematski poti. Gozdna učna pot  je ozek pas z naravnim materialom urejenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu in je označena ter opremljena s poučnimi besedili na informativnih tablah ter drugimi napravami, namenjenimi za izobraževanje o funkcijah gozda ter ekološkemu osveščanju. Je del velike skupine tematskih poti, ki so označene ali neoznačene poti. Uporabniku ponujajo doživetje izbrane tematike.

Tematske poti nam govore o vsebini na poti, kulturni in naravni dediščini, kulinariki … in ljudeh. Vsaka taka pot uporabniku omogoča celovito doživetje vsebine, ki ji je pot posvečena. Tematske poti povezujejo krajinske in regionalne zanimivosti ter povezujejo in usmerjajo potencialne obiskovalce. Istočasno pa povezujejo posamezne udeležence, kot so občine in društva ter razne kulturne ter turistične organizacije in podjetja, kar vodi k boljši učinkovitosti ponudbe.

Na natečaju lahko brezplačno sodelujejo tako ljubiteljski kot poklicni fotografi z vsega sveta. Natečaj je organiziran skladno s pravili Fotografske zveze Slovenije (FZS). 02/2024.

Vsak udeleženec lahko sodeluje s po največ šestimi barvnimi ali črno belimi fotografijami. Na natečaju lahko sodelujete le s fotografijami, ki so bile posnete na/ob katerikoli učni ali tematski gozdni poti v Sloveniji. Vsebina fotografije ni nujno vezana na prikaz same poti, pomembno je, da je fotografija nastala ob/na poti. Primer: Fotografija lahko prikazuje poleg same poti tudi cel spekter ostalih motivov; okoliško pokrajino, ljudi in kraje ob poti, živalski in rastlinski svet, znamenitosti in podobno.

Na razpis sprejemamo samo fotografije ustvarjene s pomočjo fotografske opreme. Kreacije, ustvarjene s pomočjo programov umetne inteligence (AI/UI) niso dovoljene. Fotografija, ki ne bo ustrezala pravilom natečaja, bo izločena.

Vse podrobnosti in javni razpis so objavljeni na www.natecaj.eu

]]>
Novice
news-963 Fri, 10 Nov 2023 08:03:44 +0100 Izobraževanje lastnikov gozdov za večjo varnost pri delu v gozdu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=963&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9b85a1c19508ad31db778decf1bcff01 Delo v gozdu spada med najzahtevnejša in najnevarnejša dela, s katerim se srečujemo v Sloveniji. Gozdarji si bomo leto 2023 zapomnili po mnogočem, a na žalost tudi po 14 nezgodah s smrtnim izidom. Žal se z ukrepi za povečanje varnosti pri delu v gozdu zgolj teoretično vsi strinjamo, pravilnega ravnanja pa v praksi pogosto ne znamo udejanjiti. Dela v gozdu se je treba lotiti premišljeno in z dobro opremo, tako z orodjem in stroji kot tudi z varnostno opremo. Prav tako pa ne pozabite na usposabljanja in strokovno literaturo. Zato je dodatno izobraževanje lastnikov gozdov ena od najpomembnejših nalog vseh, ki skrbimo za usmerjanje razvoja gozdov. 

Prvi korak na poti k zmanjšanju števila nesreč je, da bo vsak lastnik gozda pred začetkom dela kritično ocenil svoje znanje, opremo in psihofizično pripravljenost. Kdor ima le v eni točki pomisleke, naj delo raje odda za to usposobljenim in registriranim izvajalcem. 

S tečajem v Komnu, ki smo ga izvedli  v oktobru, na OE Sežana ZGS nadaljujemo niz usposabljanj za varno delo v gozdu. Tečaja varnega dela z motorno žago se je udeležilo 16 udeležencev iz Krasa in Brkinov. Med slušatelji je bilo veliko takih, ki so obnovili znanje, pa tudi tistih, ki se s tem delom srečujejo prvič. Tečaj je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 za leto 2023 in je bil za udeležence brezplačen.
Udeleženci tečaja so se prvi dan seznanili z osnovnim poznavanjem motorne žage, osnovami varne sečnje dreves, tehničnem pregledom motornih žag ter predstavitvijo orodij in opreme sekača. Teoretičnemu delu je sledil prikaz sečnje dreves po fazah in vadba na poligonu. 

Drugi dan so si tečajniki nabrali spretnosti, ki so potrebne za delo z motorno žago. Najprej so predavatelji pregledali motorne žage in tečajnikom pokazali postopke njenega vzdrževanja: čiščenje, brušenje, nastavitev motorja. Sledilo je opremljanje udeležencev z osebnimi zaščitnimi sredstvi in šolski prikaz varnega podiranja po posameznih fazah. Tečajniki so lahko sami pod izkušenim očesom predavateljev vadili vse postopke podiranja in kleščenja gozdnega drevja.
Statistike kažejo, da je med udeleženci tečajev varnega dela v gozdu število smrtnih žrtev precej nižje. V prihodnjih letih bodo za sofinanciranje tečajev varnega dela v gozdu spet na voljo sredstva iz Programa razvoja podeželja. Lastnike gozdov zato pozivamo, da naj to možnost čim bolje izkoristijo.

Na spletni strani ZGS je na voljo literatura in razpored tečajev varnega dela v gozdu. Predstavitev varnega dela v gozdu in uporabo osebne varovalne opreme organiziramo na vseh večjih sejmih in lokalnih prireditvah, zainteresirani pa se lahko o varnem delu v gozdu posvetujete tudi z vašim revirnim gozdarjem.


Kratki nasveti Zavoda za gozdove Slovenije za varno delo v gozdu:
 

  • Pri podiranju uporabljajmo le ustrezno profesionalno orodje in opremo!
  • Motorna žaga naj bo dobro vzdrževana in nabrušena!
  • Čim več žagajmo s trebušno stranjo meča!
  • Motorna žaga naj bo čim bliže telesu, oprta na nogo ali deblo!
  • Delajmo z vzravnano hrbtenico!
  • Uporabljajmo osebna zaščitna sredstva!
  • Upoštevajmo pravila varnega dela,
  • Delajmo z glavo!
     

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana

]]>
news-961 Thu, 09 Nov 2023 17:50:00 +0100 Vabilo na skupni akciji sajenja sadik na Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=961&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4e0a1881051a50506d01a54f594278ae Tudi to jesen bomo na Krasu skupaj vihteli krampe in sadilli sadike toploljubnih listavcev, in sicer 24. in 25. novembra. Počakali smo na  primeren jesenski čas, da lahko nadaljujemo z obnovo gozda in pomagamo naravi, da si čim prej opomore po uničujočem požaru, ki je lani julija povsem spremenil podobo goriškega Krasa. Z akcijami obnove gozda smo s skupnimi močmi doslej posadili skoraj 20.000 sadik gozdnega drevja na 15 hektarjih površin ter posejali 1,2 tone semena na 127 hektarjih. Letos načrtujemo, da bomo posadili 50.000 sadik toploljubnih listavcev na 26 hektarjih, ki bodo pospešili obnovo gozda na najbolj prizadetih območjih. 

Enako kot pri gašenju požara se je tudi na prvih akcijah obnove gozda povezala cela Slovenija. Prostovoljci od vsepovsod so in ste domačinom izkazali podporo in vlili upanje, da bo po požaru pust in črn Kras nekoč spet zelen. 
V Koordinacijskem centru za obnovo pogorelega Krasa smo skupaj z lokalno skupnostjo zasnovali dve večji jesenski akciji pogozdovanja.


Pri Pomniku miru na Cerju v občini Miren - Kostanjevica se bomo zbrali

-    v petek, 24. novembra 2023, ob 9. uri
in
-    v soboto, 25. novembra 2023, ob 9. uri.


Zaradi boljše organizacije dogodkov so obvezne prijave do vključno 20. 11. 2023. Prijavni obrazec je objavljen na spletni strani www.skupajzakras.si, kjer je možna tudi prijava skupin.
Organizatorji dogodka bomo poskrbeli za sadike, topel obrok in pijačo. 

Obvezna oprema: terenski čevlji,  vremenskim razmeram primerna obleka in orodje za sajenje (zaščitne rokavice, kramp, motika …). V primeru slabega vremena bosta akciji prestavljeni za en teden na 1. in 2. december. Vsi prijavljeni udeleženci bodo o tem pravočasno obveščeni.

Hvala za vaš posluh in pripravljenost, da skupaj prispevamo k trajnostni obnovi naših gozdov.
 

Dodatne informacije: Nika Leban, +386 (0)31 310 800 ali info@mirenkras.si

Navodila za pot: Koordinate Pomnika miru na Cerju: 45.87252859297448, 13.616085446432574
Na hitri cesti H4 Ljubljana–Nova Gorica izberite izvoz za Miren. Pot iz Mirna nadaljujete v smeri Opatje selo in pazite na odcep levo proti Muzeju na Cerju. 

Več o projektu Skupaj za Kras: www.skupajzakras.si
 

]]>
Novice
news-962 Tue, 24 Oct 2023 15:34:00 +0200 Velika donacija za povečanje požarne varnosti na Krasu  index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=962&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6cc376c971a7d290b6baf43c225d9609 V Vojščici na Krasu so ob podpori Mercatorja in Fortenova Grupe postavili nov kal, ki bo služil za napajanje prostoživečih živali in rezervni vodni vir v primeru požara. Gozdni požar julija 2022 na Krasu, ki je zajel 3.704 hektarje površin in ogrožal številne hiše in prebivalce, je zapisan kot največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Lokalne skupnosti na Krasu in strokovne službe še vedno odpravljajo posledice ene izmed najhujših naravnih nesreč. Družbi Mercator in Fortenova Grupa sta kot ena izmed največjih partnerjev lokalnim skupnostim po vsej Sloveniji in širše zato v okviru programa družbene odgovornosti za varovanje in zaščito okolja ter ohranjanje biotske raznolikosti  donirali sredstva za izgradnjo kala v kraju Vojščica, v občini Miren - Kostanjevica. Zajetje vode na kraških tleh bo omogočilo lažji dostop do vode za  številne prosto živeče živali ter pomembno prispevalo k zvišanju požarne varnosti v regiji. Pri izvedbi donacije so sodelovali Občina Miren - Kostanjevica, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska družina Trstelj Kostanjevica na Krasu. 

Zgodovina in pomen kalov na Krasu

Kal je plitva kotanja na kraških tleh, kjer se zbira deževnica. Kal »na Govcih« je nastal v okviru obnove gozda po največjem požaru v zgodovini Slovenije, ki je na goriškem Krasu vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022. Nekdaj so bili kali zelo pomemben vir vode za ljudi, služili so tudi za napajanje živine. Prav zaradi koristnosti so s časom nastali tudi umetni kali. Izdelovalci so prekrili dno in spodnje pobočje plitve vrtače z dobro nagneteno ilovico ali s sodobnimi, okolju prijaznimi sredstvi zatesnili dno kotanje ter čakali na dež. Sčasoma ni bilo več mogoče razlikovati umetnega kala od naravnega. 

Mercator predan k sodelovanju z lokalnimi skupnostmi 

Srečanje z lokalnimi skupnostmi na Krasu je pospremil predsednik poslovodstva družbe Mercator Tomislav Kramarić: »Mercator je najboljši sosed in tradicionalna znamka z jasnimi vrednotami. Na prvo mesto sodi varnost, tako v obliki prehranske varnosti kot tudi varnega okolja, v katerem živimo in ustvarjamo. Kras je bil v gozdnih požarih močno prizadet, zato je prav, da prispevamo k obnovi regije in ohranjamo v mislih tudi tiste, ki so bili prizadeti v bolj nedavnih vremenskih ujmah.«

Fortenova Grupa podpira obnovo po uničujočih požarih in poplavah 

Podporo za izgradnjo kala »na Govcih« je pozdravil glavni izvršni direktor in član upravnega odbora Fortenova Grupe Fabris Peruško: »Donacija za izgradnjo kala je korak naprej k požarni varnosti na Krasu ter podpora biotski raznolikosti ter prosto živečim živalim. Fortenova Grupa bo tudi v prihodnje prispevala k razvoju dobrih rešitev v Sloveniji in širše.« 

Občina Miren - Kostanjevica se zahvaljuje za donacije, ki vračajo življenje na pogoreli Kras

Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je vesel, da se zgodba o zelenem Krasu kljub strašnim črnim oblakom dima, ki jih je povzročil požar lansko poletje, nadaljuje, in da v njej svoja poglavja pišejo ljudje, podjetja in njihovi zaposleni: »Kali so pravzaprav globoko vpeti v našo kulturno in naravno dediščino. Ta vodna zajetja imajo dom sredi divje kraške narave, hkrati pa bo ta kal »na Govcih« pomembno prispeval k obnovi pogorelega Krasa, predvsem k vrnitvi avtohtonih gozdnih prebivalcev, ki so v požaru izgubili svoje habitate. Še bolj sem vesel, da se lahko pohvalimo s solidarnostjo ljudi in podjetij, ki so zavezani trajnostnemu ravnanju in ki na naših, iz leta v leto bolj ozelenelih pogoriščih prepoznavajo prave in iskrene zgodbe. Brez dvoma prav ti zgledi vlečejo naš razvoj naprej, zato smo jim iskreno hvaležni.«

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je izpostavil visoko izpostavljenost gozdov na Krasu naravnim požarom, zato bo kal predstavljal dodaten vodni vir v primeru požarov: »V načrtu sanacije goriškega Krasa smo v prvi prioriteti med drugimi predvideli tudi izgradnjo treh kalov v gozdovih lokalnih skupnosti in s to donacijo že uresničujemo enega izmed njih. Želimo si, da bi kali služili samo divjadi, a v luči podnebnih sprememb moramo poskrbeti tudi za požarno varnost v gozdovih.« 

Lovska družina Trstelj Kostanjevica na Krasu z veliko zahvalo donatorjem 

Jelko Lapajne, starešina lovske družine: »Po uvodnih pogovorih s predstavniki donatorjev, Zavoda za gozdove Slovenije in Občine Miren - Kostanjevica smo k izvedbi kala »na Govcih« pristopili z veliko zanosa, saj smo prepoznali dodano vrednost za ohranitev naravnega habitata in povečanje požarne varnosti.« Starešina Lapajne je dodal, da bo kal vzpostavil nov ekosistem, ki bo služil napajanju divjadi, ptic in drugih živali. S prisotnostjo vodnih mikroorganizmov pa bo zaživelo tudi okolje, ki bo pomembno vplivalo na razvoj naravnega ekosistema. 

]]>
Novice
news-958 Wed, 04 Oct 2023 15:25:19 +0200 Digitalna prihodnost gozdarstva tudi na 39. Gozdarskih študijskih dnevih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=958&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=bafbe8a9208ee4afb64584cbd78539b2 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete je 28. in 29. septembra 2023 organiziral gozdarske študijske dneve na temo uporabe modelov in digitalnih orodij v gozdarstvu. Tuji in domači strokovnjaki so predstavili izkušnje in izpostavili aktualne izzive na področju uporabe modelov in različnih digitalnih orodij pri upravljanju z gozdovi v Sloveniji in tujini. Prispevke so predstavili domači strokovnjaki z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Udeležencem študijskih dni so bili predstavljeni tudi izzivi projekta eGozdarstvo, ki je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva. Zavod za gozdove Slovenije skupaj MKGP ter GIS v okviru Načrta za okrevanje in odpornost v projektu izvaja digitalizacijo javne gozdarske službe ter njenih ključnih storitev, vključno z gozdnimi inventurami, monitoringi in gozdnogospodarskim načrtovanjem. Digitalizacija zajema tudi podporo izvajanju načrtovanih ukrepov in nadzor rabe gozdarskih virov, sprememb ter zdravstvenega stanja gozdov. Bistvene elemente projekta so institucije predstavile na dveh predavanjih.

Digitalizacija javne gozdarske službe v Sloveniji (Miha Varga, Viktorija Modrijan, Aleš Poljanec)

Izzivi, ki jih prinašajo družbene in podnebne spremembe ter usklajevanje različnih, pogosto tudi nasprotujočih interesov številnih deležnikov, zahtevajo od gozdarske stroke učinkovit nadzor nad gozdom in gozdnim prostorom ter kreativno in odzivno upravljanje. Miha Varga, vodja projekta na ZGS, je pojasnil, kako sodobna digitalna orodja in vključevanje novih tehnologij postajajo pomemben podporni element, ki postaja vse bolj ključen za nadzor in odločanje o prihodnjem gospodarjenju z gozdovi. V projektu eGozdarstvo bo to doseženo s sodobno terensko in pisarniško opremo v kombinaciji z nadgrajenim prostorskih informacijskim sistemom, ki bo nudil podporo najzahtevnejšim prostorskim analizam in procesom gospodarjenja z gozdovi. Glavna naloga projekta je poenostavitev, optimizacija in nadgradnja javne gozdarske službe. Predstavil je tudi korake za izdelavo aplikacije E-gozd za lastnike in upravljavce gozdov, ki bo omogočila boljši vpogled v zgodovino razvoja in gospodarjenja z gozdovi.

Prenova gozdarskega informacijskega sistema za optimizacijo in digitalizacijo delovanja javne gozdarske službe (Žiga Lipar, Aleš Poljanec)

Žiga Lipar, vodja službe za informatiko na ZGS, je predstavil, kako je za izpolnitev ciljev projekta eGozdarstvo in digitalizacijo javne gozdarske službe potrebno obstoječi gozdarski informacijski sistem prenoviti in ga nadgraditi z uporabniku prijaznimi e-storitvami. K prenovi je ZGS pristopil načrtno in strateško, pri tem pa upošteval potrebno infrastrukturo, dolgoročno podporo in izpolnitev zahtev posameznih strokovnih področij ter njihovih digitalnih rešitev. Bistvena sprememba bo integracija med posameznimi podsistemi in zunanjimi sistemi. Osrednji del informacijskega sistema predstavljajo digitalne rešitve (aplikacije) za podporo strokovnemu delu z napredno GIS podporo, dokumentni sistem, podatkovno skladišče in podatkovna analitika. Predstavil je tudi kompleksen načrt za implementacijo, pri čemer bo posebna skrb v projektu namenjena izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju uporabnikov.

Na gozdarskih študijskih dnevih je nastopilo 17 predavateljev, ki so pokrili pester nabor tematik: od digitalizacije v gozdnem gradbeništvu, urbanem gozdarstvu in upravljanju z divjadjo do umetne inteligence v gozdarstvu in modeliranju ekosistemskih storitev.

]]>
Novice
news-956 Fri, 29 Sep 2023 13:29:15 +0200 Udeležba ZGS na vladnem obisku na Koroškem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=956&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ca270dabc091fa260b2aa73303726ec0 Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in državni sekretar dr. Darij Krajčič sta se udeležila vladnega regijskega obiska na Koroškem. 27. septembra, v okviru obiska sta potekali tudi ločeni srečanji z deležniki na področju kmetijstva in gozdarstva, ogledali pa so si tudi posledice večjega plazu na gozdni cesti in škode na gozdnih prometnicah. Dopoldne je potekal sestanek s predstavniki Občine Podvelka na temo izgradnje širokopasovnih povezav na območjih »belih lis«, na katerih širokopasovna omrežja še niso zgrajena in hkrati ni tržnega interesa za njihovo gradnjo.

Sledil je sestanek s predstavniki občin Mislinje, Prevalje in Ravne ter predstavniki podjetja SiDG, ZGS in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Predstavniki občin in institucij so državnemu sekretarju predstavili stanje in aktivnosti, ki jih izvajajo na svojem področju. V razpravi so se dotaknili nekaterih odprtih zadev, stanja v kmetijstvu in posledic po poplavah, predvidenih ukrepih ter potrebni sanaciji v gozdovih.

Ministrstvo je po avgustovski poplavi izvedlo pridobivanje podatkov s pomočjo ankete. Popisanih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev, poškodovanih je bilo 410 objektov, od tega je več kot 10 odstotkov popolnoma uničenih. Skupna ocenjena škoda v kmetijstvu znaša okoli 145 milijonov evrov. Tudi sektor akvakulture je v poplavah utrpel veliko škodo. Skupna ocenjena škoda znaša prek 6 milijonov evrov.

V gozdarstvu je bilo poškodovanega oziroma uničenega drevja več kot 1,5 milijona kubičnih metrov po celotni Sloveniji ter poškodovanih več kot 1700 kilometrov gozdnih cest, škodo pa se ocenjuje v višini 48,4 milijona evrov.

Popoldne se je direktor ZGS v Slovenj Gradcu udeležil skupnega programa v okviru terenskega vladnega obiska. Najprej je potekalo srečanje z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji, ki so jih prizadele poplave in plazovi, na terenski seji pa zaseda Vlada RS.

Dodatne informacije – Ukrepi v pomoč gozdarstvu

  1. Obnova poškodovanih gozdnih cest bo vključena v program odprave posledic naravnih nesreč. Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, vključno z gozdnimi cestami, bodo prejele občine.
  2. Zavezanci bodo oproščeni plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest v času njihovega zaprtja, zmanjšal se bo tudi katastrski dohodek od teh zemljišč. V davčno osnovo od katastrskega dohodka se na zahtevo zavezanca ne bo vštel katastrski dohodek od gozdnega zemljišča, ki ga zavezanec  obnovi oziroma pogozdi.
]]>
Novice
news-951 Tue, 29 Aug 2023 10:57:22 +0200 Požar v naravi index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=951&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2084960efbe3da0d48a0b18c290a5061 Letošnja tema projekta Oktober – mesec požarne varnosti je požar v naravi. Že majhen izvor toplote (npr. ogenj, iskrenje, vroč katalizator vozila) lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti, kar lahko ogroža ljudi, živali in okolje. Namen letošnjega meseca požarne varnosti je širši javnosti podati informacijo o vzrokih za nastanek požara, opisati nevarnosti in napotke, kako lahko sami preventivno ravnajo, da preprečijo njegov nastanek, kaj naj storijo, če požar v naravi ogroža dom, ob evakuaciji in po vrnitvi domov.

Aktivnosti ob letošnjem mesecu požarne varnosti pripravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Zavod za gozdove Slovenije.

Vabimo vas, da spremljate naše objave o načrtovanih aktivnostih.

Brošura: Požar v naravi

Plakat: Požar v naravi
 

]]>
Novice
news-949 Fri, 25 Aug 2023 15:10:31 +0200 ZGS tudi letos na sejmu AGRA  index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=949&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=cda9516ff6f0821ce4d7ad12b1abfe12 Zavod za gozdove Slovenije bo tudi letos sodeloval na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki bo od 26. do 31. avgusta 2023 potekal v Gornji Radgoni. Gozdarski dan bo v nedeljo, 27. avgusta, ko bo potekalo že 23. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Pri gozdarski brunarici pa bodo obiskovalci lahko spoznali, katere drevesne vrste so bolj prilagojene na podnebne spremembe, gozdni bonton in sodobno nego gozdov. V brunarici in drevoredu, ki jo obkroža, bodo gozdarke in gozdarji obiskovalcem predstavljali domorodne drevesne vrste, kakor tudi za naše gozdove sprejemljive tujerodne drevesne vrste in manj sprejemljive invazivne tujerodne drevesne vrste, pri katerih bodo obiskovalce tudi seznanjeni z načini preprečevanja njihovega širjenja. 

Osrednja prireditev Zavoda za gozdove Slovenije bo tudi tokrat že tradicionalno 23. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki bo potekalo na gozdarski dan, v nedeljo, 27. avgusta 2023. Na tekmovanju bo sodelovalo 43 tekmovalcev iz 14 ekip iz vse Slovenije. 

Pri gozdarski brunarici in drevoredu, ki jo obkroža, se bodo obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo obiskovalce seznanjali z nadzorom nad kršitvami v gozdovih ter pravicami in dolžnostmi obiskovalcev gozda (gozdni bonton). 

Na temo nadzora nad kršitvami obiskovalcev v gozdu bo potekala osrednja okrogla miza gozdarskega dne, kot skupni dogodek Zavoda za gozdove Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Gozdarske inšpekcije. Pred gozdarsko brunarico se bodo vse dni sejma obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo predstavili izzive podnebnih sprememb za gozdove in ukrepe sodobne nege gozda. Z aktivnostmi gozdne pedagogike bo poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino. Na ogled bo tudi video-material in filmi o gozdu in gozdarstvu.

Podrobnejši program Zavoda za gozdove Slovenije na sejmu AGRA 2023

Sobota, 26. 8. - Slavnostna zasaditev drevesa v sejemskem drevoredu 
Predstavniki ZGS bodo po otvoritveni slovesnosti sodelovali pri tradicionalni slavnostni zasaditvi drevesa v sejemskem drevoredu z gostujočo državo Indijo.  

Nedelja, 27. 8., od 10. do 18. ure - 23. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov
Namen tekmovanja je popularizacija varnega in učinkovitega dela v gozdu ter predstavitev sodobnih naprav in varovalne opreme, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu.

Nedelja – ob 14. uri - Okrogla miza: Gozdovi so naš skupni prostor – pa se v njih obnašamo dovolj spoštljivo?
Na okrogli mizi bo govora o pravicah in dolžnostih obiskovalcev gozda v povezavi z gozdarskim nadzorom, s poudarkom na vožnji v gozdu, nabiranju gozdnih sadežev in rekreaciji v gozdu.

Nedelja - ob 15. uri - Okronanje Gozdarske kraljice Slovenije

Od ponedeljka do srede - Demonstracije varnega dela z motorno žago
Dvakrat dnevno, ob 11. uri in 13.30, bodo na poligonu ZGS potekale demonstracije varnega dela z motorno žago. Usposobljeni inštruktorji varnega dela ZGS bodo na voljo tudi za vprašanja in nasvete glede varnega dela v gozdu.

]]>
news-947 Mon, 21 Aug 2023 10:40:27 +0200 Podaljšanje rokov na odločbah za posek index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=947&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8aa930f2a7103710f65a34c840bb3b21 Podaljšanje rokov na odločbah za posek, če pravočasno izvedbo del onemogočajo poškodbe zaradi obilnih padavin. ZGS bo pregledal že izdane odločbe za sanitarno sečnjo na nedostopnih območjih zaradi obilnih padavin in po presoji lastnike pozval, naj oddajo vloge za podaljšanje rokov.

Vloge se lahko oddajo pisno (po navadni pošti ali e-pošti, v kateri se navede št. odločbe, na katero se vloga nanaša) ali ustno na zapisnik pri krajevni enoti ZGS, ki je odločbo izdala. ZGS bo na podlagi prejete vloge ustrezno podaljšal roke s sklepom o podaljšanju.

Lastniki poškodovanih gozdov naj tudi sami pregledajo že vročene jim odločbe za sanitarni posek in po potrebi podajo vlogo za podaljšanje rokov na pristojne krajevne enote ZGS.

]]>
Novice
news-944 Mon, 24 Jul 2023 06:42:27 +0200 Ministrica Šinko si je ogledala tudi škodo v gozdovih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=944&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1bc82cba661dcb967846e1a02eafa1df Nedavna neurja z vetrolomi so v slovenskih gozdovih povzročila veliko škode. Predvsem je najhuje prizadet severni in severovzhodni del Slovenije od Bleda do Murske Sobote. V Podbrezju v občini Naklo si je škodo po vetrolomih in napadih podlubnikov danes ogledala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Po prvih ocenah škoda v gozdovih za celo Slovenijo znaša okrog 450.000 m3, kar predstavlja skoraj desetino letnega poseka v državi. Ko bodo možni natančnejši pregledi prizadetih območij, pa bo ta številka verjetno še višja. Ministrica je na ogledu poudarila, da je treba k sanaciji škode pristopiti čim prej in tudi poskrbeti za odvoze lesa iz gozdov, še posebej iz pretežno smrekovih gozdov, da se s tem prepreči širjenje oziroma še večja prenamnožitev podlubnikov. Kot je še dejala ministrica, bo prizadetim lastnikom možno pomagati v skladu s sprejetimi ukrepi v okviru Programa razvoja podeželja in strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP). »Sredstva se bodo lahko uporabila za ponovno zasaditev dreves ter vzpostavitev poti in vlak«.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je izpostavil, da bo sečnja v prvem koraku potekala na območjih, kjer še ni zagotovljen dostop do oddaljenih zaselkov in področij večjih škod, na območjih, kjer prevladujejo smrekovi gozdovi, in ob vodotokih, da se prereči zadrževanje vode ob morebitnih jesenskih obilnejših padavinah. Delo v vetrolomu poškodovanih gozdovih je zelo nevarno, zato naj se ga lotijo le ustrezno usposobljeni in opremljeni lastniki gozdov, sicer naj za to delo raje poiščejo strokovno usposobljene izvajalce. 

Ob zaključku obiska je ministrica tudi opozorila vse, naj se izogibajo območij in delov gozdov, ki so poškodovani zaradi vetroloma. Podrto drevje je zelo nestabilno, razmočena tla pa lahko povzročijo dodatno podiranja dreves, zato so ta območja zelo nevarna.

]]>
Novice
news-939 Wed, 05 Jul 2023 14:42:54 +0200 Poziv lastnikom zaradi prenamnožitve podlubnikov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=939&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=16c2d2faf2a2eae7798d77480300069f S podlubniki napadena drevesa je treba čim prej posekati, lastniki pa naj redno spremljajo stanje svojega gozda in o prizadetih območjih obvestijo svojega revirnega gozdarja. Podlubniki so se v letošnjem letu spet prenamnožili, zato poziv vsem lastnikom gozdov, da čim prej izvedejo z odločbami ZGS določen posek lubadark in redno spremljajo stanje svojega gozda. O prizadetih območjih je treba takoj obvestiti svojega revirnega gozdarja in začeti s posekom.

Prenamnožitev podlubnikov v letu 2023 je posledica naravnih ujm predhodnih let, zlasti pa izredno sušnega in vročega poletja 2022. Po podatkih ARSO je bilo poletje 2022 tretje najbolj sušno od leta 1951 dalje in drugo najtoplejše vsaj od leta 1961 dalje. V letu 2023 je bilo do 21. junija za posek zaradi žuželk izbranih za 298.353 m3 iglavcev, od tega 99 odstotkov zaradi podlubnikov, kar je posledica nadaljevanja prenamnožitve podlubnikov iz leta 2022, ki se je začela v drugi polovici leta. 

Dodatno so pozimi gozdove poškodovali in oslabili tudi močni vetrovi in težek sneg, ki predstavljajo zelo primerne pogoje za prenamnožitev populacije podlubnikov na poškodovanem območju. V letu 2023 tako skupna količina izbranih iglavcev za posek zaradi podlubnikov, vetra in snega že presega 400.000 m3. Od skupaj 430.178 m3 kar 92 odstotkov predstavlja smreka, ki je zaradi prenamnožitve podlubnikov najbolj ogrožena, 6 odstotkov jelka in 2 odstotka drugi iglavci.

S hitrim ukrepanjem do manjše škode zaradi podlubnikov 

Najbolj prizadeta so območja smrekovih gozdov v gozdnogospodarskih območjih Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Kočevje in Slovenj Gradec. Revirni gozdarji pospešeno pregledujejo ogrožene gozdove in lastnikom gozdov z odločbo določajo posek lubadark in močno poškodovanih smrek. Kljub temu zaradi obsežnosti in zamudnosti dela vse smreke in tudi jelke, ki jih je treba zaradi napada podlubnikov ali močne poškodovanosti čimprej posekati, še niso odkrite in določene za posek. Zato ZGS poziva lastnike gozdov, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in potrebe po sanitarni sečnji čim prej sporočijo revirnim gozdarjem.

Pravočasen posek lubadark je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Vrednost les pravočasno posekanih in obeljenih ali predelanih napadenih dreves se bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

]]>
Novice
news-937 Fri, 26 May 2023 09:04:51 +0200 Svet ZGS je 18. 5. 2023 določil predloge območnih gozdnogospodarskih načrtov in dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za obdobje 2021-2030 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=937&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=24690b1aa4c57318cc074b23d9bd6ae8 Slovenija ima bogato tradicijo načrtnega upravljanja z gozdovi. Gozd pokriva 58 % površine Slovenije, zato prav gozd in ohranjena narava prispevata k prepoznavnosti države in odslikavata odnos družbe do trajnostnega razvoja. Z gozdarskim načrtovanjem uresničujemo cilje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. 

Svet ZGS je 18.5. 2023 določil predloge območnih načrtov za vseh 14 gozdnogospodarskih območij za obdobje 2021-2030 in dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje 2021-2030. Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih.

SKLEP, štev. 3

Svet ZGS določi predloge območnih načrtov za vseh 14 gozdnogospodarskih območij za obdobje 2021-2030.

SKLEP, štev. 4

Svet ZGS določi predloge dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje 2021-2030.

  • Predstavitev: Območni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti 2021 - 2030
  • Predstavitev: Celovita presoja vplivov na okolje GGN in LUN
  • Predstavitev: Predlogi območnih gozdnogospodarskih načrtov 2021 - 2030
  • Predstavitev: Predlogi območnih lovsko upravljavskih načrtov 2021 - 2030

Več na spletni strani: na spletni strani: www.zgs.si/on2021.

]]>
Novice
news-934 Mon, 08 May 2023 10:04:17 +0200 Ambasador Zelene kohezije na Zavodu za gozdove Slovenije index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=934&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e72e07700ca5bcaca45903216fe7f63d Zelena sled je projekt, ki si prizadeva najširši javnosti skozi informativne vsebine in na poljuden način približati dobre prakse Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast. Projekt soustvarjajo Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Regionalni RTV center Koper (TV Koper) in Za in proti, zavod za kulturo dialoga.

 

Zavod za gozdove Slovenije aktivno deluje na področju različnih mednarodnih projektov, med katere spadajo tudi trije kohezijski projekti: VrH Julijcev, NATURA MURA in  POHORKA.

Poslanstvo in delovanje ZGS, kot tudi projektno udejstvovanje je v prispevku za RTV predstavil Matevž Konjar, ki deluje v sklopu projekta Zelena sled kot ambasador zelene kohezije na ZGS.

Prispevek predvajan v oddaji Ljudje in Zemlja si lahko ogledate:  video.

Več informacij o  kohezijskih programih.

 

Vrh Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti. Več na spletni strani.

NATURA MURA – Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri

Osnovni namen projekta Natura Mura je izboljšanje stanja ohranjenosti 3 ciljnih habitatnih tipov in 12 ciljnih rastlinskih in živalskih vrst območij Natura 2000 vzdolž reke Mure z naslednjimi aktivnostmi:

  1.     Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov
  2.     Vzdrževanje in obnova poplavnih gozdov
  3.     Vzdrževanje in obnova mokrotnih travišč
  4.     Odkup pomembnih delov habitatov območja Natura 2000
  5.     Vzpostavitev celovite interpretacije narave

Več na spletni strani.

POHORKA - »VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju«

Namen projekta je izboljšanje stanja naravovarstveno visoko vrednih območij ter iskati rešitve za trajnostni razvoj Pohorja in usmerjanje prostočasnih aktivnosti v naravi. Več na spletni strani.

 

]]>
Novice
news-933 Tue, 25 Apr 2023 08:29:52 +0200 Uspešno izobraževanje lastnikov gozdov na temo invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=933&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=02fcdaaae2c7082e0c59fb2d84f86d89 V torek, 18. 4. 2023, je v agrarni skupnosti Lipa potekalo 2. izobraževanje lastnikov gozdov na temo invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (ITRV) v gozdovih Krasa. Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) iz Območne enote (OE) Sežana in Centralne enote (CE), so lastnikom gozdov predstavili problematiko ITRV. Po uvodnih nagovorih vodje OE Sežana, Boštjana Košička, vodje KE Sežana Branke Gasparič in revirnega gozdarja Goriškega Jerneja Jazbeca je sledila predstavitev dela na projektu »Invazivne tujerodne rastlinske vrste v gozdovih«, ki sta ga predstavili predstavnici ZGS, Centralna enota, dr. Andreja Nève Repe in Marija Kolšek.

Aktivnosti projekta so osredotočene na drevesno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima) in na zelnato rastlino navadno barvilnico (Phytolacca americana). Obe vrsti sta pri nas tujerodni ter zelo invazivni. Veliki pajesen je zaradi invazivnosti uvrščen na evropski seznam tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. To pomeni, da smo jo kot država članica EU primorani odstranjevati in predvsem preprečevati njeno širjenje.

Poudarek samega izobraževanja je bil na ITRV, ki se pojavljajo na območju pogorišča požara, ki je julija 2022 zajel območje Goriškega Krasa. Predstavljene so bile še nekatere druge najbolj pogoste ITRV, njihov vpliv na avtohtono vegetacijo ter metode zatiranje in zadrževanja širjenja. Na dogodku je bilo prisotnih 25 udeležencev, od tega največ članov Agrarne skupnosti Lipa. Zaključil pa se je s pogovorom lastnikov, članov agrarne skupnosti, in zaposlenih na ZGS o ITVR in drugih temah gozdarstva.

]]>
Novice
news-930 Mon, 27 Mar 2023 12:25:58 +0200 Novo sodelovanje za ohranjanje risa, tudi v Avstriji index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=930&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=08aded87a244f5502477bf65fc00bf82 Evropski lovci so se zbrali v Celju na vsakoletnem sejmu lovstva, kjer je FACE, vodilna evropska lovska organizacija, skupaj z LIFE Lynx in Lovsko zvezo Slovenije organizirala mednarodno konferenco Lovci in ohranjanje risov v Evropi. Predavatelji iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice so podrobno predstavili različne populacije risov po Evropi, njihov trenutni varstveni status in ostale teme, povezane z risi; od prizadevanj za ponovno naselitev, vključevanja zainteresirane javnosti do boja proti nezakonitemu ubijanju risov in drugih prostoživečih živali. Na konferenci so sodelovali člani FACE iz devetih različnih držav in prispevali svoje izkušnje.

Z novimi doselitvami risov v okviru projekta LIFE Lynx lahko predvidevamo, da se bo populacija risov razširila tudi v Avstrijo. Za dolgoročno ohranitev te populacije risov je pomembno, da lovci delijo informacije o prisotnosti, gibanju, številčnosti in druge pomembne podatke. Projekt LIFE Lynx je zbral veliko znanja in izkušenj o monitoringu risov, ki jih bo delil z avstrijskimi lovci, ki si želijo o risih izvedeti več.

Za ta namen so na pobudo projekta LIFE Lynx, predsednik Štajerske lovske zveze, predsednik Lovske zveze Slovenije in direktor Zavoda za gozdove Slovenije podpisali sporazum o sodelovanju, v okviru katerega bodo znanje in izkušnje pridobljene v okviru projekta LIFE Lynx delili tudi zunaj projekta in pomagali drugim, ki se ukvarjajo z varstvom risa.

Video: Sodelovanje lovcev za varovanje risa

]]>
Novice
news-926 Mon, 06 Mar 2023 15:43:00 +0100 S čebelarji in prostovoljci sejali semena na pogorelem Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=926&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6cece7dcab2c692272c3642503dd5975 Miren, 4. marec 2023 – Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) v soboto izpelal še zadnjo akcijo obnove pogorelega gozda na Krasu to pomlad. Z akcijami nadaljujemo spet jeseni, ko bodo razmere za to primernejše. Na zbirnem mestu v Mirenskih borih se je zbralo okrog 500 prostovoljcev, čebelarjev in Hoferjevih sodelavcev, ki so z vedri in orodjem čakali na navodila strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije. Uvodoma jih je pozdravil predsednik ČZS Boštjan Noč in izpostavil, da se čebelarji dobro zavedajo, kako pomemben je gozd za čebele, zato so se tudi odločili, da v okviru projekta Dan sajenja medovitih rastlin letos pomagajo pri obnovi gozdov po požaru na Krasu. Za sodelovanje se je zbranim zahvalil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, ki je še enkrat poudaril, da je obnova gozda tek na dolge proge, saj se s tovrstnimi deli želi prehiteti razrast robidovja in tujerodnih invazivnih vrst ter naravi vrniti reprodukcijski material, ki ga je požar uničil. Besedo dobrodošlice sta vsem namenila tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in direktorica zavoda Turizem Miren - Kostanjevica mag. Ariana B. Suhadolnik, ki sta poudarila, da cenijo pomoč, ki jo prostovoljci iz vse Slovenije namenjajo za pomoč Krasu in vse povabila, naj si pridejo večkrat ogledat, kako bodo posejana semena ozelenila požgano pokrajino in vrnila življenje na ta del Krasa.

Prostovoljci so posejali 136 kilogramov semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena na približno 17 hektarjih pogorelega gozda. To je bila še zadnja spomladanska akcija, s katero se je ob pomoči prostovoljcev in gozdarjev ZGS pomogalo pri obnovi gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da vzniknejo na tem območju, in bodo nekoč predstavljale tudi pašo za čebele. Nove akcije obnove pogorelega gozda bodo spet jeseni, ko bodo razmere za uspeh sajenja ugodnejše, saj sadike potrebujejo čas, da se prilagodijo na novo okolje in razvijejo ustrezno zaščito pred poletno vročino in sušo.

]]>
Novice
news-925 Fri, 03 Mar 2023 15:56:37 +0100 Vabilo: Posvet o upravljanju mestnih gozdov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=925&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b0a6a5ee3c176f99b1b20ae1d5bfc665 Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mestno občino Ljubljana in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib organizira Posvet o upravljanju mestnih gozdov, ki bo v torek, 14. marca 2023, med 9. in 13. uro v dvorani četrtne skupnosti Trnovo (Devinska ulica 1B, Ljubljana). Mestni gozdovi so pomemben element urbanega prostora in hkrati so v njih prepoznane vse funkcije gozdov: ekološke, socialne in proizvodne. V mestnih gozdovih je pomen socialnih in ekoloških funkcij večji, čemur so prilagojeni tudi cilji, usmeritve in ukrepi pri upravljanju. Odzivi na ukrepe v mestnih gozdovih Ljubljane v zadnjih mesecih so le še poudarili večplasten pomen mestnih gozdov ter zanimanje in odnos različnih strok in zainteresirane javnosti do njihovega upravljanja.

Prosimo vas, da se na dogodek prijavite preko spletnega obrazca na povezavi.

Prijave sprejemamo do vključno petka, 10. marca 2023.


Program posveta:


8:30-9:00 Prijava udeležencev
9:00-10:50 Štiri kratka predavanja o upravljanju mestnih gozdov in razprava po vsakem predavanju:
   1. predavanje: Sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je redkost v evropskem merilu (Barbara Slabanja, Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana)
   2. predavanje: Poškodovanost slovenskih gozdov in primer Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (dr. Nikica Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije)
   3. predavanje: Kategorija gozdov in poudarjenost funkcij ključno vplivata na režim upravljanja gozdov (doc. dr. Matija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
   4. predavanje: Zakaj so mestni gozdovi Ljubljane primer dobre prakse? (Jurij Kobe, Mestna občina Ljubljana)
10:50-11:15 Odmor
11:15-13:00 Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

]]>
Novice
news-923 Wed, 01 Mar 2023 09:47:07 +0100 Pojasnilo Zavoda za gozdove Slovenije o izvajanju sečnje na Golovcu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=923&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2ad102836b2f24c20fd5fb62ffd9149a Zasebni lastnik izvaja sečnjo v skladu z zakonodajo in načrtom. Sečnja na Golovcu se izvaja v gozdnem prostoru v zasebni lasti skladno s sprejetim Gozdno gospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Ljubljana 2015-2024 (GGN GGE Ljubljana 2015-2024) in Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom.

 

Vsi imamo možnost sodelovanja v javni razpravi o osnutku gozdnogospodarskega načrta

Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE Ljubljana 2015-2024 je bil v skladu z Zakonom o gozdovih v javni razgrnitvi 3 mesece (od 1. marca 2014 do 31. maja 2014). K vključevanju v participativni proces sprejemanja GGN so bile vabljene vse strokovne organizacije in pristojna ministrstva s področja gozdarstva, kmetijstva, varstva narave, združenja lastnikov gozdov in posamezni lastniki na območju gozdnogospodarske enote Ljubljana.

Obvestilo o pričetku javne razgrnitve je bilo objavljeno na spletnih mestih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ZGS, Mestne občine Ljubljana in Občine Medvode. ZGS je vabilo posredoval osrednjim nacionalnim in lokalnim medijem (Slovenska tiskovna agencija, Delo, Dnevnik, Val 202 itd.).

 

Pravice lastnikov gozdov so opredeljene skladno s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami gozda

Zasebni lastnik gozda na Golovcu izvaja sečnjo v skladu s sprejetim GGN GGE Ljubljana 2015-2024, ki lastniku gozda opredeljuje pravice, dolžnosti in tudi omejitve v gozdu s posebnim namenom. Slednji ima poudarjeno socialno in ekološko funkcijo, zato je sečnja v bistveno manjšem obsegu, kot bi to veljalo v gozdu brez varstvenega statusa.

ZGS si prizadeva, da bi se glede na zadnje primere vprašanj in dilem glede zakonodajne in strokovne sprejemljivosti del v gozdu vsi deležniki vključevali v participativne procese priprave načrtov. S poznavanjem strokovnih in zakonodajnih podlag in procesov za trajnostno in sonaravno gospodarjenje gozda v skladu s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami lahko vsi zainteresirani prispevamo k izboljšanju Gozdnega dialoga.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

]]>
Novice
news-922 Mon, 27 Feb 2023 12:04:40 +0100 Javna razgrnitev in javna razprava o Programu upravljanja območij Natura 2000 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=922&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f74995731195156e7cb7e5f9e2dc7676 Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta v zadnjih treh letih oblikovala predlog tretjega PUN 2023-2028 v sodelovanju s strokovnjaki za vrste in habitatne tipe, predstavniki varstva narave, gozdarstva in upravljanja z divjadjo, kmetijstva, upravljanja voda in ribištva, nadzora ter varstva kulturne dediščine. Pred sprejetjem Uredbe o PUN 2023-2028 na Vladi Republike Slovenije Ministrstvo za naravne vire in prostor organizira javno razgrnitev in javno razpravo predloga PUN 2023-2028. Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, tipična življenjska okolja (habitatne tipe) ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Natura 2000 je družbena zaveza, kako bomo varovali naravo. Upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je skladno z Zakonom o ohranjanju narave in Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 opredeljeno z operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Slednji vključuje medsektorsko usklajene varstvene cilje, usmeritve in ukrepe za vrste in habitatne tipe na območjih Nature 2000 ter določa nosilce izvajanja ukrepov.

Javna razgrnitev PUN 2023-2028 bo potekala na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023. Pisne pripombe k predlogu PUN 2023-2028 lahko zainteresirani oddate prek spletnega obrazca na portalu e-Demokracija na tej povezavi.

Javna razprava PUN 2023-2028 bo potekala v obliki 2-dnevnega spletnega dogodka v sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023. Program javne razprave in povezava do prijave so na voljo na tej povezavi.

Več na spletni strani: https://natura2000.gov.si

 

]]>
news-920 Fri, 10 Feb 2023 12:47:50 +0100 Vabilo: ZGS na sejmu Alpe-Adria index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=920&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8c4311e0d63a1f738acf17da08b0a3bf Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) bo od 15. do 18. februarja 2023 sodeloval na 33. sejmu Alpe-Adria v prostorih Gospodarskega razstavišča. Osrednja tema predstavitve ZGS na sejmu so gozdne učne poti, ki so namenjene izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva v Sloveniji. Usmerjajo obisk v gozdu ter zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu lahko povzročata rekreacija in turizem. Na stojnici bo na ogled 14 plakatov z opisi gozdnih učnih poti iz vseh območnih enot ZGS. Pregledovalnik gozdnih učnih poti ZGS je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavi: https://mapzs.pzs.si/gup. Vnos poti v pregledovalnik ni še zaključen. Podatke o vseh poteh lako pridobite na spletni strani.

Poleg tega se bodo obiskovalci lahko sprehodili po gozdni "čutni poti" oziroma kratkem odseku gozdne učne poti.

Pester bo tudi nabor predavanj, ki so povezana z gozdovi. Izpostavljamo naslednje aktivnosti:

  1. Gozdni pedagog: Gozdna pedagogika zna široko odpreti vrata in je odlično »orodje« za učenje in razumevanje gozda in gozdarstva. V četrtek, 16. 2. 2023, od 14:30 do 15:15, v dvorani Urška 1. VABILO
  2. Evropske pešpoti v Sloveniji: Tri evropske pešpoti, E6, E7, E12, v Sloveniji skupaj merijo 1000 km. V petek, 17. 2. 2023, od 14. do 15. ure, v dvorani Urška 1. VABILO

  3. Predstavitev gozdnih učnih poti in pregledovalnika gozdnih učnih poti. Od srede 15. do sobote 18. februarja 2023. Na stojnici v Marmorni dvorani. VABILO    PLAKAT

  4. Predavanje: Prosti čas preživiš (tudi) z učenjem. Četrtek, 17. 00 do 18.00, dvorana Urška 1.

  5. Predavanje: Zasavska planinska pot. Četrtek, 15.15 do 16.00, dvorana Urška 1.

 

]]>
Novice
news-918 Fri, 27 Jan 2023 19:28:06 +0100 V dobrodelni aktivnosti "Skupaj rastemo" so zbrana sredstva za 10.000 drevesnih sadik index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=918&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2b23e5acf9438c02abb09c49b6a3b697 Člani Petrol kluba so v akcija donacij zlatih točk za slovenske gozdove zgolj v treh tednih dosegli cilj desetih milijonov zlatih točk. V Petrolu so točke spremenili v donacijo 10 tisoč evrov in jo še podvojili na 20 tisoč evrov za obnovo v naravnih ujmah poškodovanih gozdov. Tako bodo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) z zbranimi sredstvi zasadili kar 10 tisoč drevesnih sadik oziroma obnovili do štiri hektarje gozda. Ta drevesa bodo v odrasli dobi vsako leto v povprečju vsrkala 220 tisoč kilogramov ogljikovega dioksida iz ozračja. To pa pomeni enak ogljični odtis, ki ga ustvarimo z 1.200.000 kilometri vožnje z vozili na fosilna goriva.

V Petrolu so veseli, da so v projekt stopili v partnerstvu z Zavodom za gozdove Slovenije. Zadnja leta smo bili priča številnim naravnim ujmam, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kot so poplave, vetrolomi, žled, pa tudi siloviti požari. Eden od hujših je junija 2022 zajel goriški Kras in uničil 2.900 hektarjev gozdov. Prepoznali so tudi pomembnost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zato so v preteklem letu podpisali zavezo o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki bo pod strokovnim vodstvom ZGS sodeloval pri obnovi poškodovanega gozda na pogorelem Krasu. Ker pa so za obnovo poškodovanih gozdov poleg sredstev potrebne tudi "marljive roke", v Petrolu že načrtujejo lastne prostovoljske delovne akcije, v katerih bodo njihovi zaposleni pomagali saditi nova drevesa.

Več v članku.

]]>
Novice
news-917 Fri, 27 Jan 2023 17:15:58 +0100 Sestanek na temo izvajanja protipožarnih ukrepov na Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=917&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e33b644f767080bca59de932bb023d7e V sklopu priprav na izvajanje protipožarnih ukrepov na požarno ogroženem območju na Krasu je 25. 1. 2023 na Občini Miren-Kostanjevica potekal sestanek županov in ostalih predstavnikov občin Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Nova Gorica. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. Navedene občine so bile lansko leto prizadete v velikem požaru na Goriškem Krasu. Po požaru je Zavod za gozdove izdelal Načrt sanacije gozdov poškodovanih v požaru Goriški Kras, ki predvideva tudi izgradnjo in rekonstrukcijo protipožarne infrastrukture.

Protipožarna infrastruktura se izdeluje in vzdržuje za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari na območjih gozdov z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogroženosti in je ključnega pomena za dostopnost ob intervenciji gašenja v večjem požarno ogroženem prostoru.

Po predstavitvi prihodnjega izvajanja ukrepov po sanacijskem načrtu so sledile predstavitve možnosti pridobivanja evropskih sredstev za ureditev protipožarne infrastrukture ter pogoji in postopki za izgradnjo in rekonstrukcijo protipožarnih gozdnih cest in protipožarnih poti kot najpogostejšega protipožarnega ukrepa. Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o drugih protipožarnih ukrepih, predvsem preprečevanju in omejevanju zaraščanje ter ohranjanju obdelanih kmetijskih zemljišč okrog naselij, kar bi preprečilo približevanje požarov naseljem.   

Ob koncu sestanka so se udeleženci dogovorili, da bodo predstavniki občin, Zavoda za gozdove Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. uskladili prioritetne lokacije izgradnje protipožarne infrastrukture. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije bosta za lokalno prebivalstvo pripravila skupno predstavitev ukrepov iz sanacijskega načrta ter podpor za krčitve kmetijskih površin v zaraščanju predvsem v bližini naselij.

]]>
Novice
news-912 Mon, 09 Jan 2023 11:54:44 +0100 Pojasnilo v zvezi s sečnjo na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=912&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=69a962c7109b0c03f9ae5c4eacb8132f V gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila), je Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, v novembru 2022 označil drevje za možni posek ter lastniku tega gozdnatega dela krajinskega parka, Mestni občini Ljubljana, izdal odločbi o odobritvi poseka izbranih dreves. Izvajalci Mestne občine Ljubljana so sredi decembra 2022 začeli z izvajanjem sečnje. Gozdni sestoj, kjer so prevladovale mogočne bukve, je predstavljal izjemno estetsko kuliso. Visoka drevesa s slokimi debli in krošnjami visoko nad tlemi so temu delu rožniškega gozda desetletja dajala prepoznavno podobo in nenazadnje prispevala k identiteti mesta za več generacij. Na drugi strani pa to lahko pomeni, da so vsa ta drevesa zdaj v za gozd relativno kratkem obdobju podobno izpostavljena vplivom, ki jih – kot na primer vetrolom – neposredno poškodujejo, ali spremenjenim okoljskim razmeram – kot na primer podnebne spremembe, ki lahko posredno vplivajo na vitalnost dreves, na katerih se nato razvijejo številni drugi organizmi, ki pospešijo procese, ki vodijo v propad dreves.

Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku. A proces bi se raztezal čez daljše časovno obdobje. Vsi dejavniki, ki smo jih omenili zgoraj, pa so ta proces bistveno pospešili. Poglavitna povoda za to sta bila misel na varnost obiskovalcev in pospešiti razvoj kakovostnega gozda iz bujne, naravne gošče mladih dreves do gozda, od katerega bodo prihodnje generacije uporabnikov parka imele podobne koristi, kot so jih imele številne do sedaj.

Na območju Podrožniške poti gre tako za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov in za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda. Tako ni le na Rožniku, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve in tudi drugih drevesnih vrst posledica delovanja množice organizmov (med njimi v zadnjih letih največ poškodb povzročajo nekatere glive) in tudi vročih in sušnih poletij, ki pri drevesih povzročajo sušni stres, ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj na območju Podrožniške poti je nad 30 % (posamična drevesa pa dosegajo osutost tudi do 90 %), kar po mednarodni definiciji pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava. Odziv bukev na zmanjšanje vitalnosti je bilo v zadnjih letih tudi večkratno močnejše semenenje, kar je drevesa še dodatno izčrpalo.

Poškodbe gozda po naravnih ujmah kot sta bila žledolom in vetrolom, ko je padlo oziroma bilo močno poškodovanih veliko dreves, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov. Na posameznih mestih je mladih drevesc manj oziroma so drevesa nižja, ker so imela do sedaj na voljo manj svetlobe. Kjer so bila tla tudi zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd seveda ni mogel pomladiti. Določene najbolj obiskane stihijske poti bodo v prihodnje urejen in vzdrževane kot uradne steze.

Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, med katerimi njihov prispevek pri zagotavljanju kisika morda ni izpostavljen na prvem mestu ampak v ospredje stopajo druge funkcije in vloge gozda. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno usmerjati.

Ker je ta predel gozda bujno naravno pomlajen z mladimi drevesi, posekanih ne bo potrebno nadomestiti z novimi. Po sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot lastnica gozda izvajala, da bi gozdu pomagala pri razvoju v sestoj, ki bo – tako kot prejšnji – ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije. Za nekatere funkcije pa je mladi gozd celo bolj ustrezen kot starejše razvojne faze – npr. za habitat malih živali. Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse socialne in ekološke funkcije, za nekaj časa bo okrnjena le estetska funkcija. Cilj nege mladega gozda je poleg zagotavljanja naravne pestrosti drevesnih in grmovnih vrst ravno v tem, da se pospeši razvoj mladega gozda, da čim hitreje začne opravljati tudi estetsko funkcijo.

Ne glede na to, da gre za pretežno bukov sestoj, so tu prisotne tudi druge drevesne vrste. Razvoj gozda se bo usmerjal tako, da bodo v njem ostale. Prav tako se bo pustilo več odmrlih stoječih in ležečih debel dreves in višjih drevesnih panjev (t.i. štorov), ki so pomembni z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Ohranila se bodo tudi posamična živa odrasla drevesa, ki v primeru padca ne bodo ogrožala obiskovalcev, ki se bodo zadrževali na poteh, ter infrastrukture. Ne nazadnje bodo ob poteh še vsaj nekaj časa ostale mogočne bukve, za katere je bilo v času izbire dreves za posek ocenjeno, da so bile še dovolj vitalne. Njihovo stanje bomo zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov parka še naprej redno spremljali in jih ob zaznanem poslabšanju stanja odstranili.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

]]>
Novice
news-909 Wed, 14 Dec 2022 14:42:21 +0100 Sečnja na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=909&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5d916c8b03c0764660a6e043ef4be57f V gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila), je Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, v novembru 2022 označil drevje za možni posek ter lastniku tega gozdnatega dela krajinskega parka, Mestni občini Ljubljana, izdal odločbi o odobritvi poseka izbranih dreves. Iz Mestne občine Ljubljana so nam danes sporočili, da bodo začeli z izvajanjem sečnje v sredo, 14. 12. 2012. Območje, v katerem se je označilo drevje za posek, leži v celoti v katastrski občini Ajdovščina in je v celoti v lasti Mestne občine Ljubljana. Sicer je večina gozdnega dela krajinskega parka v zasebni lasti. Na območju načrtovane sečnje se nahaja gozd v tako imenovani razvojni fazi sestoja v obnovi, kar pomeni, da so v njem drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves. Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo. Zato potrebuje več svetlobe, kar pa lahko omogoči le odstranitev starega drevja. Mlado drevje na takšno priložnost ne zmore čakati v nedogled, saj začne sčasoma padati njegova vitalnost. Če se z odstranitvijo starega drevja čaka predolgo, je mlado v nevarnosti tudi zato, ker se ga lahko preveč poškoduje pri sečnji in spravilu.

Obenem se je za posek označilo drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive, …), ter tako imenovana »nevarna« drevesa, pri čemer je mišljeno drevje, ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Določena drevesa, ki kljub zreli dobi in zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju in se jih bo kot takšne posebej označilo. Ohranilo se bo tudi vitalna drevesa ob poteh, ki ne ovirajo pomladitve. Če se bo njihova vitalnost v prihodnosti zmanjšala, jih bo možno odstraniti naknadno. Gozd v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izredno pomemben v vlogi zagotavljanja številnih socialnih in ekoloških funkcij, čemur je vloga pridobivanja lesa marsikdaj podrejena. Zato se v takšnem okolju drevje praviloma pušča rasti dlje kot v »normalnih gospodarskih gozdovih«, vendar pa se s strokovnega vidika ne sme dopustiti, da ovira razvoj mladega gozda oziroma ogroža okolico.

Obiskovalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib svetujemo, naj se v času sečnje zaradi lastne varnosti izognejo delovišču in naj upoštevajo opozorila ter navodila Zavoda za gozdove Slovenije, lastnika gozda Mestne občine Ljubljana in izvajalcev del.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

]]>
Novice
news-906 Wed, 07 Dec 2022 14:33:23 +0100 Podpisana pogodba za projekt eGozdarstvo index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=906&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2406f98209258dbe85fead764d483969 Včeraj, 5. 12. 2022, sta bili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na novinarski konferenci podpisani pogodbi za projekta, Načrta za okrevanje in odpornost: projekt eGozdarstvo in projekt Vzpostavitev Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. Na dogodku so sodelovali ministrica Irena Šinko, državni sekretar dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše. Projekt eGozdarstvo bo potekal do konca leta 2026, njegova skupna vrednost pa je preko 11,8 milijona €, od tega bo digitalni preobrazbi in povezljivosti javne gozdarske službe na Zavodu za gozdove namenjenih približno 8,4 milijona €. Ministrica Irena Šinko je na novinarski konferenci poudarila, da bodo projekti Načrta za okrevanje in odpornost podpirali ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji, dolgoročno trajnostno rast, naslavljajo pa tudi izzive zelenega in digitalnega prehoda. Državni sekretar dr. Darij Krajčič je podrobneje predstavil oba projekta, za katera sta se danes podpisali prvi pogodbi, in povedal, da je »… digitalna preobrazba javnega sektorja in gospodarstva nujna za dolgoročni razvoj in konkurenčnost države. S projektom eGozdarstvo se bo javni gozdarski službi omogočilo digitalizacijo osnovnih delovnih procesov, s poudarkom na terenskem zbiranju podatkov, pridobivanju novih visokotehnoloških podlag za odločanje ter poenostavljanju delovnih procesov.«

Zavod za gozdove Slovenije bo nosilni izvajalec projekta eGozdarstvo. Ob podpisu je direktor Gregor Danev poudaril: »V sklopu eGozdarstva se bo javna gozdarska in lovska služba tehnološko opremila za delo neposredno na terenu in v pisarnah, izboljšala bo povezljivost svojih enot ter razvijala gozdarski informacijski sistem – portal, ki bo omogočal vpogled in analize ključnih podatkov, ki jih zbirata javna gozdarska in lovska služba.« Poudaril je, da si v projektu želijo v čim večji meri razviti modeliranje in strojno učenje podatkov, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, in njihove potrditve s terenskimi popisi. Tako bi izboljšali odločanje javne gozdarske in lovske službe, tako v načrtovanju razvoja gozdov in prostorskem razvoju, kot pri odrejanju ukrepov v gozdnih ekosistemih in populaciji divjadi. To gozdarski sektor potrebuje tudi zaradi izkušenj s posledicami podnebnih sprememb – z izrednimi vremenskimi dogodki, za spremljanje EU politik na področju krčitev gozdov, izvajanje ukrepov obnove gozdov itd.

Poglavitni reformni cilj projekta eGozdarstvo, katerega skupna vrednost znaša 11.812.500,00 €, so poenostavitve na področju izvajanja gozdarske politike. Pričakovani učinek je tudi izboljšanje transparentnosti v gozdarski verigi z izboljšanjem podatkovnih baz z enotnim vpogledom v gozdarski informacijski sistem z aktualnimi podatki o stanju gozdov in izvedenih ukrepih. Poleg tega se bo razvila aplikacija E-gozd, s katero bo lastnikom in upravljavcem gozdov omogočen vpogled v načrtovane in izvedene ukrepe ter osnovne podatke o ekonomiki sečnje in spravila lesa ter prodaje lesa na trgu.

Z namenom zajemanja podatkov na enem mestu za potrebe vseh deležnikov ter možnosti analiz zgodovinskih podatkov za potrebe oblikovanja strategij in politik v oblikovanju prihodnje gozdarske politike v skladu z EU strategijami, bodo urejene in posodobljene evidence, registri in podatkovne baze ter njihove povezave z drugimi institucijami. Podatki bodo na voljo tudi lastnikom in upravljavcem gozdov za učinkovitejše gospodarjenje v gozdovih, hkrati pa bodo v ustrezni agregirani obliki na voljo širši javnosti, raziskovalcem, drugim resorjem itd. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami. Gozdarski in lovski informacijski sistem se bo povezoval s sorodnimi informacijskimi sistemi v državi: naravovarstveni informacijski sistem NARCIS, eVode, eProstor, E-kmetija, informacijski sistem SiDG itd.

 

]]>
Novice
news-905 Tue, 29 Nov 2022 17:29:27 +0100 Vabilo lastnikom gozdov za sadnjo na območjih Jelovice, ki so jih poškodovale ujme in podlubniki index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=905&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=30179136e542aa53460ec7bcab0cd9f3 V projektu JeloviZA bo Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled spomladi 2023 pričel s sadnjo 24.000 sadik gozdnega drevja za obnovo po ujmah in podlubnikih poškodovanih gozdov širšega območja Jelovice. S tem želimo povečati vrstno pestrost in odpornost gozda na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb z za to območje primernimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Lokacije bomo izbirali na projektnem območju v sodelovanju s pristojnimi revirnimi gozdarji. V projektu bomo lastnikom zemljišč zagotovili sadike primernih drevesnih vrst, zaščito zanje ter vso izvedbo (sadnja, obeleževanje in zaščita).

Vse, ki bi si želeli vključiti v projekt, prosimo, da kontaktirate sodelavko Ano Mežan  (ana.mezan@zgs.si) ali svojega revirnega gozdarja najkasneje do 23. decembra 2022. Skupaj bomo ugotovili, ali vaše površine ustrezajo izbranim kriterijem in se dogovorili o podrobnostih sodelovanja.

Februarja 2023 bo Zavod za gozdove za lastnike gozdov organiziral tudi izobraževalno delavnico o obnovi gozda po ujmah. Termin delavnice bo objavljen mesec dni pred dogodkom.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled

]]>
Novice
news-902 Wed, 16 Nov 2022 13:51:50 +0100 Prostovoljska akcija sajenja sadik na Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=902&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=81a2f6c43c1f635ed5fcd4c975693eeb Prostovoljce posameznike, podjetja in društva vabimo k sodelovanju pri obnovi pogorelega Krasa s saditvijo sadik gozdnega drevja v okviru prostovoljske akcije, ki bo potekala v soboto, 26. novembra 2022, od 9. do 13 ure pri Pomniku miru na Cerju. V letošnjem požaru na Krasu, največjem v zgodovini Slovenije, je bilo poškodovanih 2900 hektarov gozdov. Obnova poškodovanih gozdov, ki predstavljajo neločljiv del naravnega okolja na Krasu, bo trajala desetletja, začne pa se s prvim korakom, zato ne smemo izgubljati časa.

Posadili bomo čim večje število sadik avtohtonih vrst listavcev in obnovili del v požaru poškodovanih gozdov. Organizatorji naprošamo vse udeležence, da pridejo na akcijo primerno opremljeni (terenska obutev in obleka) ter s sabo prinesejo orodje za sajenje (kramp).

 

Obvezne so prijave preko obrazca na spletni strani www.skupajzakras.si, ki jih pričakujemo najkasneje do 22. 11. 2022.

Dodatne informacije so na voljo pri Tini Dolenc, 051 354 666 ali na pr@kali.si

 

Hvala za vaš posluh in pripravljenost, da skupaj pripomoremo k obnovi poškodovanih gozdov!

 

NAVODILA ZA POT:

Koordinate Pomnika miru na Cerju: 45.87252859297448, 13.616085446432574

Na hitri cesti H4 Ljubljana–Nova Gorica izberite izvoz za Miren. Pot iz Mirna nadaljujete v smeri Opatjega sela in pazite na odcep levo proti Muzeju na Cerju.

]]>
Novice