Prostovoljci so posejali 136 kilogramov semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena na približno 17 hektarjih pogorelega gozda. To je bila še zadnja spomladanska akcija, s katero se je ob pomoči prostovoljcev in gozdarjev ZGS pomogalo pri obnovi gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da vzniknejo na tem območju, in bodo nekoč predstavljale tudi pašo za čebele. Nove akcije obnove pogorelega gozda bodo spet jeseni, ko bodo razmere za uspeh sajenja ugodnejše, saj sadike potrebujejo čas, da se prilagodijo na novo okolje in razvijejo ustrezno zaščito pred poletno vročino in sušo.

Prosimo vas, da se na dogodek prijavite preko spletnega obrazca na povezavi.

Prijave sprejemamo do vključno petka, 10. marca 2023.

Program posveta:

8:30-9:00 Prijava udeležencev
9:00-10:50 Štiri kratka predavanja o upravljanju mestnih gozdov in razprava po vsakem predavanju:
   1. predavanje: Sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je redkost v evropskem merilu (Barbara Slabanja, Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana)
   2. predavanje: Poškodovanost slovenskih gozdov in primer Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (dr. Nikica Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije)
   3. predavanje: Kategorija gozdov in poudarjenost funkcij ključno vplivata na režim upravljanja gozdov (doc. dr. Matija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
   4. predavanje: Zakaj so mestni gozdovi Ljubljane primer dobre prakse? (Jurij Kobe, Mestna občina Ljubljana)
10:50-11:15 Odmor
11:15-13:00 Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

Vsi imamo možnost sodelovanja v javni razpravi o osnutku gozdnogospodarskega načrta

Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE Ljubljana 2015-2024 je bil v skladu z Zakonom o gozdovih v javni razgrnitvi 3 mesece (od 1. marca 2014 do 31. maja 2014). K vključevanju v participativni proces sprejemanja GGN so bile vabljene vse strokovne organizacije in pristojna ministrstva s področja gozdarstva, kmetijstva, varstva narave, združenja lastnikov gozdov in posamezni lastniki na območju gozdnogospodarske enote Ljubljana.

Obvestilo o pričetku javne razgrnitve je bilo objavljeno na spletnih mestih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ZGS, Mestne občine Ljubljana in Občine Medvode. ZGS je vabilo posredoval osrednjim nacionalnim in lokalnim medijem (Slovenska tiskovna agencija, Delo, Dnevnik, Val 202 itd.).

Pravice lastnikov gozdov so opredeljene skladno s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami gozda

Zasebni lastnik gozda na Golovcu izvaja sečnjo v skladu s sprejetim GGN GGE Ljubljana 2015-2024, ki lastniku gozda opredeljuje pravice, dolžnosti in tudi omejitve v gozdu s posebnim namenom. Slednji ima poudarjeno socialno in ekološko funkcijo, zato je sečnja v bistveno manjšem obsegu, kot bi to veljalo v gozdu brez varstvenega statusa.

ZGS si prizadeva, da bi se glede na zadnje primere vprašanj in dilem glede zakonodajne in strokovne sprejemljivosti del v gozdu vsi deležniki vključevali v participativne procese priprave načrtov. S poznavanjem strokovnih in zakonodajnih podlag in procesov za trajnostno in sonaravno gospodarjenje gozda v skladu s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami lahko vsi zainteresirani prispevamo k izboljšanju Gozdnega dialoga.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

Javna razgrnitev PUN 2023-2028 bo potekala na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023. Pisne pripombe k predlogu PUN 2023-2028 lahko zainteresirani oddate prek spletnega obrazca na portalu e-Demokracija na tej povezavi.

Javna razprava PUN 2023-2028 bo potekala v obliki 2-dnevnega spletnega dogodka v sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023. Program javne razprave in povezava do prijave so na voljo na tej povezavi.

Več na spletni strani: https://natura2000.gov.si

Poleg tega se bodo obiskovalci lahko sprehodili po gozdni "čutni poti" oziroma kratkem odseku gozdne učne poti.

Pester bo tudi nabor predavanj, ki so povezana z gozdovi. Izpostavljamo naslednje aktivnosti:

1. Gozdni pedagog: Gozdna pedagogika zna široko odpreti vrata in je odlično »orodje« za učenje in razumevanje gozda in gozdarstva. V četrtek, 16. 2. 2023, od 14:30 do 15:15, v dvorani Urška 1. VABILO

2. Evropske pešpoti v Sloveniji: Tri evropske pešpoti, E6, E7, E12, v Sloveniji skupaj merijo 1000 km. V petek, 17. 2. 2023, od 14. do 15. ure, v dvorani Urška 1. VABILO

3. Predstavitev gozdnih učnih poti in pregledovalnika gozdnih učnih poti. Od srede 15. do sobote 18. februarja 2023. Na stojnici v Marmorni dvorani. VABILO    PLAKAT

4. Predavanje: Prosti čas preživiš (tudi) z učenjem. Četrtek, 17. 00 do 18.00, dvorana Urška 1.

5. Predavanje: Zasavska planinska pot. Četrtek, 15.15 do 16.00, dvorana Urška 1.

V Petrolu so veseli, da so v projekt stopili v partnerstvu z Zavodom za gozdove Slovenije. Zadnja leta smo bili priča številnim naravnim ujmam, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kot so poplave, vetrolomi, žled, pa tudi siloviti požari. Eden od hujših je junija 2022 zajel goriški Kras in uničil 2.900 hektarjev gozdov. Prepoznali so tudi pomembnost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zato so v preteklem letu podpisali zavezo o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki bo pod strokovnim vodstvom ZGS sodeloval pri obnovi poškodovanega gozda na pogorelem Krasu. Ker pa so za obnovo poškodovanih gozdov poleg sredstev potrebne tudi "marljive roke", v Petrolu že načrtujejo lastne prostovoljske delovne akcije, v katerih bodo njihovi zaposleni pomagali saditi nova drevesa.

Več v članku.

Protipožarna infrastruktura se izdeluje in vzdržuje za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari na območjih gozdov z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogroženosti in je ključnega pomena za dostopnost ob intervenciji gašenja v večjem požarno ogroženem prostoru.

Po predstavitvi prihodnjega izvajanja ukrepov po sanacijskem načrtu so sledile predstavitve možnosti pridobivanja evropskih sredstev za ureditev protipožarne infrastrukture ter pogoji in postopki za izgradnjo in rekonstrukcijo protipožarnih gozdnih cest in protipožarnih poti kot najpogostejšega protipožarnega ukrepa. Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o drugih protipožarnih ukrepih, predvsem preprečevanju in omejevanju zaraščanje ter ohranjanju obdelanih kmetijskih zemljišč okrog naselij, kar bi preprečilo približevanje požarov naseljem.   

Ob koncu sestanka so se udeleženci dogovorili, da bodo predstavniki občin, Zavoda za gozdove Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. uskladili prioritetne lokacije izgradnje protipožarne infrastrukture. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije bosta za lokalno prebivalstvo pripravila skupno predstavitev ukrepov iz sanacijskega načrta ter podpor za krčitve kmetijskih površin v zaraščanju predvsem v bližini naselij.

Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku. A proces bi se raztezal čez daljše časovno obdobje. Vsi dejavniki, ki smo jih omenili zgoraj, pa so ta proces bistveno pospešili. Poglavitna povoda za to sta bila misel na varnost obiskovalcev in pospešiti razvoj kakovostnega gozda iz bujne, naravne gošče mladih dreves do gozda, od katerega bodo prihodnje generacije uporabnikov parka imele podobne koristi, kot so jih imele številne do sedaj.

Na območju Podrožniške poti gre tako za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov in za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda. Tako ni le na Rožniku, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve in tudi drugih drevesnih vrst posledica delovanja množice organizmov (med njimi v zadnjih letih največ poškodb povzročajo nekatere glive) in tudi vročih in sušnih poletij, ki pri drevesih povzročajo sušni stres, ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj na območju Podrožniške poti je nad 30 % (posamična drevesa pa dosegajo osutost tudi do 90 %), kar po mednarodni definiciji pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava. Odziv bukev na zmanjšanje vitalnosti je bilo v zadnjih letih tudi večkratno močnejše semenenje, kar je drevesa še dodatno izčrpalo.

Poškodbe gozda po naravnih ujmah kot sta bila žledolom in vetrolom, ko je padlo oziroma bilo močno poškodovanih veliko dreves, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov. Na posameznih mestih je mladih drevesc manj oziroma so drevesa nižja, ker so imela do sedaj na voljo manj svetlobe. Kjer so bila tla tudi zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd seveda ni mogel pomladiti. Določene najbolj obiskane stihijske poti bodo v prihodnje urejen in vzdrževane kot uradne steze.

Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, med katerimi njihov prispevek pri zagotavljanju kisika morda ni izpostavljen na prvem mestu ampak v ospredje stopajo druge funkcije in vloge gozda. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno usmerjati.

Ker je ta predel gozda bujno naravno pomlajen z mladimi drevesi, posekanih ne bo potrebno nadomestiti z novimi. Po sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot lastnica gozda izvajala, da bi gozdu pomagala pri razvoju v sestoj, ki bo – tako kot prejšnji – ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije. Za nekatere funkcije pa je mladi gozd celo bolj ustrezen kot starejše razvojne faze – npr. za habitat malih živali. Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse socialne in ekološke funkcije, za nekaj časa bo okrnjena le estetska funkcija. Cilj nege mladega gozda je poleg zagotavljanja naravne pestrosti drevesnih in grmovnih vrst ravno v tem, da se pospeši razvoj mladega gozda, da čim hitreje začne opravljati tudi estetsko funkcijo.

Ne glede na to, da gre za pretežno bukov sestoj, so tu prisotne tudi druge drevesne vrste. Razvoj gozda se bo usmerjal tako, da bodo v njem ostale. Prav tako se bo pustilo več odmrlih stoječih in ležečih debel dreves in višjih drevesnih panjev (t.i. štorov), ki so pomembni z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Ohranila se bodo tudi posamična živa odrasla drevesa, ki v primeru padca ne bodo ogrožala obiskovalcev, ki se bodo zadrževali na poteh, ter infrastrukture. Ne nazadnje bodo ob poteh še vsaj nekaj časa ostale mogočne bukve, za katere je bilo v času izbire dreves za posek ocenjeno, da so bile še dovolj vitalne. Njihovo stanje bomo zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov parka še naprej redno spremljali in jih ob zaznanem poslabšanju stanja odstranili.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

Obenem se je za posek označilo drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive, …), ter tako imenovana »nevarna« drevesa, pri čemer je mišljeno drevje, ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Določena drevesa, ki kljub zreli dobi in zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju in se jih bo kot takšne posebej označilo. Ohranilo se bo tudi vitalna drevesa ob poteh, ki ne ovirajo pomladitve. Če se bo njihova vitalnost v prihodnosti zmanjšala, jih bo možno odstraniti naknadno. Gozd v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izredno pomemben v vlogi zagotavljanja številnih socialnih in ekoloških funkcij, čemur je vloga pridobivanja lesa marsikdaj podrejena. Zato se v takšnem okolju drevje praviloma pušča rasti dlje kot v »normalnih gospodarskih gozdovih«, vendar pa se s strokovnega vidika ne sme dopustiti, da ovira razvoj mladega gozda oziroma ogroža okolico.

Obiskovalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib svetujemo, naj se v času sečnje zaradi lastne varnosti izognejo delovišču in naj upoštevajo opozorila ter navodila Zavoda za gozdove Slovenije, lastnika gozda Mestne občine Ljubljana in izvajalcev del.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

Zavod za gozdove Slovenije bo nosilni izvajalec projekta eGozdarstvo. Ob podpisu je direktor Gregor Danev poudaril: »V sklopu eGozdarstva se bo javna gozdarska in lovska služba tehnološko opremila za delo neposredno na terenu in v pisarnah, izboljšala bo povezljivost svojih enot ter razvijala gozdarski informacijski sistem – portal, ki bo omogočal vpogled in analize ključnih podatkov, ki jih zbirata javna gozdarska in lovska služba.« Poudaril je, da si v projektu želijo v čim večji meri razviti modeliranje in strojno učenje podatkov, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, in njihove potrditve s terenskimi popisi. Tako bi izboljšali odločanje javne gozdarske in lovske službe, tako v načrtovanju razvoja gozdov in prostorskem razvoju, kot pri odrejanju ukrepov v gozdnih ekosistemih in populaciji divjadi. To gozdarski sektor potrebuje tudi zaradi izkušenj s posledicami podnebnih sprememb – z izrednimi vremenskimi dogodki, za spremljanje EU politik na področju krčitev gozdov, izvajanje ukrepov obnove gozdov itd.

Poglavitni reformni cilj projekta eGozdarstvo, katerega skupna vrednost znaša 11.812.500,00 €, so poenostavitve na področju izvajanja gozdarske politike. Pričakovani učinek je tudi izboljšanje transparentnosti v gozdarski verigi z izboljšanjem podatkovnih baz z enotnim vpogledom v gozdarski informacijski sistem z aktualnimi podatki o stanju gozdov in izvedenih ukrepih. Poleg tega se bo razvila aplikacija E-gozd, s katero bo lastnikom in upravljavcem gozdov omogočen vpogled v načrtovane in izvedene ukrepe ter osnovne podatke o ekonomiki sečnje in spravila lesa ter prodaje lesa na trgu.

Z namenom zajemanja podatkov na enem mestu za potrebe vseh deležnikov ter možnosti analiz zgodovinskih podatkov za potrebe oblikovanja strategij in politik v oblikovanju prihodnje gozdarske politike v skladu z EU strategijami, bodo urejene in posodobljene evidence, registri in podatkovne baze ter njihove povezave z drugimi institucijami. Podatki bodo na voljo tudi lastnikom in upravljavcem gozdov za učinkovitejše gospodarjenje v gozdovih, hkrati pa bodo v ustrezni agregirani obliki na voljo širši javnosti, raziskovalcem, drugim resorjem itd. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami. Gozdarski in lovski informacijski sistem se bo povezoval s sorodnimi informacijskimi sistemi v državi: naravovarstveni informacijski sistem NARCIS, eVode, eProstor, E-kmetija, informacijski sistem SiDG itd.

Vse, ki bi si želeli vključiti v projekt, prosimo, da kontaktirate sodelavko Ano Mežan  (ana.mezan@zgs.si) ali svojega revirnega gozdarja najkasneje do 23. decembra 2022. Skupaj bomo ugotovili, ali vaše površine ustrezajo izbranim kriterijem in se dogovorili o podrobnostih sodelovanja.

Februarja 2023 bo Zavod za gozdove za lastnike gozdov organiziral tudi izobraževalno delavnico o obnovi gozda po ujmah. Termin delavnice bo objavljen mesec dni pred dogodkom.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled

Posadili bomo čim večje število sadik avtohtonih vrst listavcev in obnovili del v požaru poškodovanih gozdov. Organizatorji naprošamo vse udeležence, da pridejo na akcijo primerno opremljeni (terenska obutev in obleka) ter s sabo prinesejo orodje za sajenje (kramp).

Obvezne so prijave preko obrazca na spletni strani www.skupajzakras.si, ki jih pričakujemo najkasneje do 22. 11. 2022.

Dodatne informacije so na voljo pri Tini Dolenc, 051 354 666 ali na pr@kali.si

Hvala za vaš posluh in pripravljenost, da skupaj pripomoremo k obnovi poškodovanih gozdov!

NAVODILA ZA POT:

Koordinate Pomnika miru na Cerju: 45.87252859297448, 13.616085446432574

Na hitri cesti H4 Ljubljana–Nova Gorica izberite izvoz za Miren. Pot iz Mirna nadaljujete v smeri Opatjega sela in pazite na odcep levo proti Muzeju na Cerju.

Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme) je Unesco ustanovil v začetku sedemdesetih, da bi izboljšal odnose med ljudmi in njihovim naravnim okoljem.

Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije začenjata z izvajanjem novega projekta »Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin v gozdovih«. Aktivnosti, ki jih bomo izvajali v letih 2022 in 2023, so financirane iz Sklada za podnebne spremembe. V projektu bomo za izbrane vrste razvijali metode zatiranja, pripravili karto ogroženih območij, normative za izbrane metode zatiranja in podlage za vključitev problematike v sistem gozdarskega načrtovanja. Pripravili bomo izobraževalno gradivo za gozdarske strokovnjake in za lastnike gozdov, izvedli izobraževanja in osveščali javnost o pomenu varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin preko medijev.

V projektu nadgrajujemo rezultate projekta LIFE ARTEMIS, v okviru katerega se je začelo intenzivno delo na področju varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami v gozdovih. Rezultati projekta LIFE ARTEMIS so dostopni na spletni strani: https://www.tujerodne-vrste.info/.

Lastniki gozdov na območju požara Goriški Kras bodo vključeni v izobraževanje o invazivnih tujerodnih vrstah rastlin že v letošnjem letu

Prve aktivnosti projekta, ki se začenjajo v jeseni, bodo osredotočene na drevesno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima) in na zelnato rastlino navadno barvilnico (Phytolacca americana). Obe vrsti se širita tudi v gozdovih, poškodovanih po letošnjem požaru na goriškem Krasu. Na območju požarišča bomo določili poizkusne objekte za proučevanje izbranih metod zatiranja in zadrževanja širjenja vrst. Prva izobraževanja za lastnike gozdov na goriškem Krasu bomo izvedli že to jesen. Poudarek bo na vrstah, ki se pojavljajo na območju požarišča, predstavljene bodo metode njihovega zatiranja in zadrževanja širjenja.

V izračun stroškov sanacije so vključeni stroški poseka in spravila poškodovanega drevja, obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov, gradnje/rekonstrukcije gozdnih prometnic, protipožarnega varstva, stroški vzdrževanja življenjskega okolja prostoživečih živali in ohranjanja oz. nege biotopov, stroški aktivnosti komuniciranja, izobraževanja in sodelovanja z javnostmi, lastniki gozdov in deležniki, stroški monitoringa stanja gozdov ter učinkov izvedenih ukrepov.

V načrtu sanacije so predvidene aktivnosti za obdobje od 2022 do 2028.

V gozdarskem delu predstavitve je Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana ZGS, predstavil zgodovino gozdnih požarov na območju, potek intervencijskih gozdarskih del v času gašenja največjega požara v zgodovini Slovenije in po gašenju požara ter posledice požara. Sledila je predstavitev Mateja Kravanje, vodje odseka za ukrepe v gozdovih na ZGS OE Sežana, ki je prestavil podatke o opožarjenih površinah in izhodišča za načrt sanacije gozdov: začeli bodo z odstranjevanjem poškodovanih dreves v bližini naselij in infrastrukture, nadaljevali bodo s sanacijo najbolj poškodovanih gozdov, potem pa bodo sledile še aktivnosti v ostalih gozdovih. Drevesne vrste, uporabljane pri sanaciji, bodo predvsem toploljubni hrasti in javorji, na najbolj revnih rastiščih pa načrtujejo tudi setev črnega bora. Ker smo v letošnjem letu v semenskem letu, bodo to izkoristili za nabiranje semena, ki ga trenutno za sanacijo še ni dovolj. Predstavil je tudi priporočene ukrepe na področju protipožarnih prometnic, poudarek bo predvsem na širitvi in vzdrževanju obstoječih prometnic. Predstavitev Zavoda za gozdove Slovenije je zaključil s pozivom lastnikom gozdov, naj se pri sanaciji združijo in sodelujejo z gozdarji ZGS.

Predstavitvam je sledilo zbiranje predlogov udeležencev za načrt sanacije z diskusijo, ki jo je moderiral mag. Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na ZGS. Udeleženci so svoje predloge zapisali na liste, ki so jih razvrstili po kategorijah: gozdne prometnice, bodoča drevesna sestava, uporaba lesne biomase, pomen kraške krajine, multidisciplinarni pristop med gozdarstvom, kulturno dediščino, turizmom in drugimi panogami za trajnostni razvoj, ohranjanje kraške krajine in izboljšanje podobe Krasa po sečnji interventnih presek. Na koncu so sledila še vprašanja in odgovori, udeleženci pa so pozvali strokovnjake k upoštevanju njihovih pobud.

Večina pohorskih gozdov in gozdnih cest je odprta za turizem in rekreacijo. Le manjši delež ohranjenih površin gozdov je zaradi zahtev določenih živalskih vrst namenjen ohranjanju miru v tako imenovanih mirnih conah. S tem namenom je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov in občinami vzpostavil poseben režim uporabe omrežja gozdnih cest na Pohorju, ki je v veljavi že več desetletij. S tem režimom smo mirne cone zaprli za ves promet, razen za lastnike gozdov in gospodarjenje z gozdovi. Kljub prometnim označbam, ki prepovedujejo vožnjo, se rekreacija širi v te gozdove, ki potrebujejo mir in bi za rekreacijsko rabo morali ostati zaprti.

Med sporne prakse sodi označevanje kolesarskih poti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije in lastnikov gozdov po gozdnih cestah, ki so s posebnim režimom za javnost zaprte. Označevalci s strani različnih organizacij tako mimo Zakona o gozdovih spreminjajo režim uporabe gozdnih cest. Spodnja fotografija prikazuje primer samovoljnega in nedopustnega spreminjanja režima uporabe gozdne ceste na Pohorju z nelegalnim dodajanjem dopolnilne table za izjemo.

Kolesarji, ki sledijo tem oznakam in zaidejo na tako označeno gozdno cesto predstavljajo motnjo v mirnem gozdnem prostoru, hkrati pa so tudi v prekršku in bi lahko bili oglobljeni za vožnjo po gozdni cesti, kjer je promet s posebnim režimom prepovedan. Zavod za gozdove Slovenije je zato začel z odstranjevanjem vseh neusklajenih in nelegalno postavljenih usmerjevalnih tabel skozi mirne cone.

V sklopu 54. MOS je potekal tudi strokovni posvet s področja lesnopredelovalne industrije, ki so se ga udeležili strokovnjaki in predstavniki različnih členov gozdno-lesne verige. Dogodka z naslovom »Priložnosti gozdno-lesnega sektorja za povečanje surovinske samooskrbe slovenskega gospodarstva« so se udeležili državni sekretar mag. Dejan Židan, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo Darko Sajko ter predstavnika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja lesne in pohištvene industrije.

S strani ZGS se je dogodka udeležil Jože Mori, vodja sektorja za ukrepe v gozdovih, ki je sodeloval na okrogli mizi. Predstavil je področja dela in delovanje ZGS ter njegovo vlogo pri samooskrbi države z lesom. Posebej je izpostavil pomen izdelave desetletnih območnih gozdnogospodarskih načrtov. Podal je možne razloge za naslavljanje razlike med načrtovanim in dejanskim posekom. Ob zaključku predstavitve pa je izpostavil velik pomen dobre komunikacije in sodelovanja med institucijami. Ob koncu srečanja so udeleženci ugotovili, da se mora dialog nadaljevati ter izrazili nujnost bolj učinkovitega in hitrejšega naslavljanja aktualnih tematik.

V dosedanji karieri je pomembno prispeval k ohranjanju in varovanju narave v slovenskih gozdovih, ter k razvojnemu delu v gozdarstvu, zlasti na področju koordinacije in vodenja mednarodnih projektov. Ob začetku dela je v sporočilu sodelavcem poudaril: »Gozd se v današnjem času sooča s številnimi izzivi, ki jih prinašajo okoljske in podnebne spremembe, povečujejo se tudi družbene potrebe in pritiski nanj. Gozdarska stroka bo imela ključno vlogo pri usmerjanju razvoja gozdov, pri tem pa se bomo soočali s številnimi izzivi. Izzive bomo premagovali z vestnim in strokovnim delom ter medsebojnim spoštovanjem, tako znotraj našega kolektiva kot v odnosu z lastniki gozdov, deležniki in drugimi institucijami v gozdnem prostoru.«

Utrinke iz sejma si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Sledila je predstavitev izhodišč za načrt sanacije poškodovanih gozdov, ki sta jo pripravila Boštjan Košiček in Matej Kravanja iz Območne enote ZGS Sežana. Prof. dr. Hojka Kraigher iz Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavila predstavitev z naslovom: »S kakšnim gozdnim reprodukcijskim materialom bomo obnavljali gozdove na Krasu?« in  projekt LIFE SySTEMiC, za njo pa sta primere sanacije gozdov po gozndih požarih predstavila prof. dr. Fabio Salbitano iz Univerze v Firencah in Miran Lanščak iz Hrvatskega šumarskega instituta. Predstavitve je zaključila Nadja Šučurović, ki je predstavila Projekt O2 - Pogozdovanje iz zraka z brezpilotnimi letalniki.

Predstavitvam je sledil delavnični del, ki ga je moderiral mag. Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na ZGS. Pomemben del delavnice so predstavljala stališča, ki so jih na temo sanacije gozdov izrazili predstavniki lokalnih skupnosti. Osrednji izdelek delavnice je paleta usmeritev za pripravo načrta sanacije za gozdove, poškodovane v požaru na Krasu. V petek, 9. 9. 2022, pa je od 10. do 14. ure potekala predstavitev za medije, ki je vsebovala novinarsko konferenco in terenski ogled.

Zavod za gozdove Slovenije skladno s 14. členom Zakona o gozdovih izvaja javno razgrnitev osnutkov gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij za obdobje 2021–2030. V okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje skladno s 43. členom Zakona o varstvu okolja poteka tudi javna razgrnitev pripadajočih okoljskih poročil. Javna razgrnitev območnih načrtov in okoljskih poročil z dodatkoma poteka od 26. julija 2022 do vključno 2. septembra 2022. V okviru javne razgrnitve se lahko najširša javnost seznani z relevantnimi dokumenti ter poda mnenja in pripombe na objavljene dokumente. Mnenja in pripombe lahko zainteresirani posamezniki in organizacije oddajo na spletni strani: www.zgs.si/on2021.

Termini in lokacije javnih obravnav:

Lepo vabljeni!

Program Zavoda za gozdove Slovenije na sejmu AGRA 2022

Na Zavodu za gozdove Slovenije se veselimo ponovnega snidenja z obiskovalci sejma.

Udeležba Zavoda za gozdove Slovenije je potekala v sodelovanju z družbo Slovenski državni gozdovi in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti.

Posek poškodovanega drevja se bo začel že letos, obnova s setvijo in sajenjem pa verjetno spomladi prihodnjega leta. Podobno kot na velikih požariščih iz preteklih let bomo zagotovili semena in sadike drevesnih vrst, prilagojenih rastišču ter potreben material za zaščito sadik pred rastlinojedo divjadjo.

Zato pozivamo vse lastnike gozdov, da s sanacijo začnete čim prej. Svojo namero, da bi radi začeli s sečnjo sporočite na telefonsko številko 05 70-74-403 (8-10 ure vsak delavnik) oz. na e-naslov oesezana@zgs.gov.si. Pri tem sporočite ime in priimek, kontaktne podatke (telefonsko številko ali e-naslov), parcelno številko ter katastrsko občino parcele na kateri bo potekala sečnja.

V nadaljevanju se bomo ustavili tudi ob najpogostejših vprašanjih, s katerimi se sreča lastnik gozda pred začetkom sanacije požarišča.

Kako pridobim dovoljenje za posek?

Drevje lahko posekate po pridobitvi odločbe o dovolitvi poseka izbranih dreves (v nadaljevanju odločba). Pridobite jo tako, da najprej sporočite svojo namero na zg. opisan način. Revirni gozdar vas bo kontaktiral glede skupnega ogleda vašega gozda in odkazila. Glede na stanje gozda in vaše potrebe bosta izbrala drevje primerno za posek. Odkazilu sledi izdaja odločbe.

Kdaj lahko revirni gozdar opravi odkazilo in koliko stane?

Odkazilo se izvaja čez vse leto, za posek pa je najprimernejši zimski čas, ko je drevje v mirovanju. Zaradi velikega števila vlog za odkazilo pred sanacijo gozda bo verjetno čakalna doba daljša kot običajno. Če sporočite svojo namero takoj, se boste izognili slabi volji v primeru, da zaradi zasedenosti gozdar ne bo mogel takoj obravnavati vaše vloge. Odkazilo je brezplačno.

Ali je gozdar dolžan pokazati meje moje parcele?

Ne. Za parcelne meje odgovarja lastnik. Lastnik skrbi tudi za vidnost meja svoje posesti. Pri tem je najbolje spoštovati tradicionalna nepisana pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši, če tudi to ni uspešno, so za vzpostavitev meje pristojna geodetska podjetja.

Kaj potrebujem za posek drevja na parceli, katere nisem lastnik?

Potrebujete pisno pooblastilo lastnika, ki vas pooblašča za postopek skupne izbire drevja za posek. Pooblastilo dostavite revirnemu gozdarju, s katerim se dogovorite za odkazilo.

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana

Javna razgrnitev traja od 26. julija 2022 do vključno 2. septembra 2022.

Na ZGS smo v letu 2021 pripravili 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO) in 15 območnih lovsko upravljavskih načrtov (LUN) za obdobje 2021-2030. Ob izdelavi območnih načrtov smo na ZGS med 1. 11. 2020 in 31. 12. 2020 zbirali predloge in pobude, v letu 2021 pa izvedli dva sklopa participativnih delavnic, pri katerih smo s strani zainteresirane javnosti zbrali številne pobude, ki smo jih pri izdelavi osnutkov območnih načrtov tudi upoštevali. Pripravljena je bila tudi anketa, s katero smo v širšem krogu deležnikov ovrednotili pomembnost ciljev gospodarjenja z gozdovi po posameznih gozdnogospodarskih območjih.

Pomemben del formalno določenega participativnega procesa izdelave in sprejemanja območnih načrtov ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja narave predstavljajo javne razgrnitve in javne obravnave območnih načrtov, v okviru katerih zbiramo konkretne pripombe na posamezne območne GGN GGO in LUN ter na okoljski poročili z dodatkoma za varovana območja narave.

Območni načrti so letos prvič presojani v postopku celovite presoje vplivov na okolje, zato bo hkrati z javno razgrnitvijo potekala tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN. V postopku celovite presoje vplivov na okolje smo po vsebinjenju, ki je bil izveden v juniju 2021 izdelali okoljski poročili z dodatkoma za  varovana območja, za katera je Ministrstvo za okolje in prostor pozvalo pristojne mnenjedajalce k podaji mnenj. Po dveh dopolnitvah je Ministrstvo za okolje v juniju 2022 izdalo tudi mnenji o ustreznosti okoljskih poročil z dodatkoma. V mnenju je tudi navedeno, da se okoljski poročili z dodatkoma lahko javno razgrneta.

Vsi javno razgrnjeni dokumenti po posameznih gozdnogospodarskih oz. lovsko upravljavskih območjih so dostopni v spodnjih preglednicah v stolpcu »prenos dokumenta«. ZGS vljudno vabi zainteresirano javnost k podajanju pisnih mnenj in pripomb. Mnenja in pripombe na posamezen dokument je mogoče oddati na obrazcu dostopnem v spodnjih preglednicah v stolpcu »obrazec za pripombo« do vključno 2. septembra 2022. V nadaljevanju postopka se anonimna mnenja in pripombe ter nerelevantni komentarji ne bodo upoštevali.

Predloge in pripombe lahko oddate na namenski spletni strani.

Lastnike gozdov, ki bi intervencijsko posekan les želeli spraviti sami, prosimo, da v tajništvo ZGS OE Sežana (telefon: 05 70-74-400; OESezana@zgs.si) do 1. 8. sporočijo:

• Ime in priimek,
• katastrsko občino,
• št. parcele.

Prosimo jih tudi, da na terenu označijo meje svoje parcele, kjer bodo spravljali les. Lastniki lahko les sami pospravijo do 8. avgusta.

Ob koncu srečanja so udeleženci ugotovili, da se mora dialog nadaljevati, predlagali so tudi redna srečanja predstavnikov gozdarskih institucij z namenom učinkovitejšega in hitrejšega naslavljanja aktualnih tematik. Po zaključku dogodka je ministrico Ireno Šinko, ki se zaradi nujne obveznosti dogodka ni mogla udeležiti, državni sekretar seznanil z zaključki sestanka in ji predal knjigo Gozdni rastiščni tipi Slovenije: vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti, ki je izšla v soavtorstvu in založbi strokovnjakov ZGS.

Lastnike in vse ostale uporabnike naravnega okolja pozivamo, naj ne kurijo v naravi, če ne gre za namenska in nadzorovana kurišča, ker je zaradi suhega okolja velika požarna ogroženost.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj