Aktivnosti ob letošnjem mesecu požarne varnosti pripravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Zavod za gozdove Slovenije.

Vabimo vas, da spremljate naše objave o načrtovanih aktivnostih.

Brošura: Požar v naravi

Plakat: Požar v naravi
 

Osrednja prireditev Zavoda za gozdove Slovenije bo tudi tokrat že tradicionalno 23. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki bo potekalo na gozdarski dan, v nedeljo, 27. avgusta 2023. Na tekmovanju bo sodelovalo 43 tekmovalcev iz 14 ekip iz vse Slovenije. 

Pri gozdarski brunarici in drevoredu, ki jo obkroža, se bodo obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo obiskovalce seznanjali z nadzorom nad kršitvami v gozdovih ter pravicami in dolžnostmi obiskovalcev gozda (gozdni bonton). 

Na temo nadzora nad kršitvami obiskovalcev v gozdu bo potekala osrednja okrogla miza gozdarskega dne, kot skupni dogodek Zavoda za gozdove Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Gozdarske inšpekcije. Pred gozdarsko brunarico se bodo vse dni sejma obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo predstavili izzive podnebnih sprememb za gozdove in ukrepe sodobne nege gozda. Z aktivnostmi gozdne pedagogike bo poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino. Na ogled bo tudi video-material in filmi o gozdu in gozdarstvu.

Podrobnejši program Zavoda za gozdove Slovenije na sejmu AGRA 2023

Sobota, 26. 8. - Slavnostna zasaditev drevesa v sejemskem drevoredu 
Predstavniki ZGS bodo po otvoritveni slovesnosti sodelovali pri tradicionalni slavnostni zasaditvi drevesa v sejemskem drevoredu z gostujočo državo Indijo.  

Nedelja, 27. 8., od 10. do 18. ure - 23. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov
Namen tekmovanja je popularizacija varnega in učinkovitega dela v gozdu ter predstavitev sodobnih naprav in varovalne opreme, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu.

Nedelja – ob 14. uri - Okrogla miza: Gozdovi so naš skupni prostor – pa se v njih obnašamo dovolj spoštljivo?
Na okrogli mizi bo govora o pravicah in dolžnostih obiskovalcev gozda v povezavi z gozdarskim nadzorom, s poudarkom na vožnji v gozdu, nabiranju gozdnih sadežev in rekreaciji v gozdu.

Nedelja - ob 15. uri - Okronanje Gozdarske kraljice Slovenije

Od ponedeljka do srede - Demonstracije varnega dela z motorno žago
Dvakrat dnevno, ob 11. uri in 13.30, bodo na poligonu ZGS potekale demonstracije varnega dela z motorno žago. Usposobljeni inštruktorji varnega dela ZGS bodo na voljo tudi za vprašanja in nasvete glede varnega dela v gozdu.

Vloge se lahko oddajo pisno (po navadni pošti ali e-pošti, v kateri se navede št. odločbe, na katero se vloga nanaša) ali ustno na zapisnik pri krajevni enoti ZGS, ki je odločbo izdala. ZGS bo na podlagi prejete vloge ustrezno podaljšal roke s sklepom o podaljšanju.

Lastniki poškodovanih gozdov naj tudi sami pregledajo že vročene jim odločbe za sanitarni posek in po potrebi podajo vlogo za podaljšanje rokov na pristojne krajevne enote ZGS.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je izpostavil, da bo sečnja v prvem koraku potekala na območjih, kjer še ni zagotovljen dostop do oddaljenih zaselkov in področij večjih škod, na območjih, kjer prevladujejo smrekovi gozdovi, in ob vodotokih, da se prereči zadrževanje vode ob morebitnih jesenskih obilnejših padavinah. Delo v vetrolomu poškodovanih gozdovih je zelo nevarno, zato naj se ga lotijo le ustrezno usposobljeni in opremljeni lastniki gozdov, sicer naj za to delo raje poiščejo strokovno usposobljene izvajalce. 

Ob zaključku obiska je ministrica tudi opozorila vse, naj se izogibajo območij in delov gozdov, ki so poškodovani zaradi vetroloma. Podrto drevje je zelo nestabilno, razmočena tla pa lahko povzročijo dodatno podiranja dreves, zato so ta območja zelo nevarna.

Prenamnožitev podlubnikov v letu 2023 je posledica naravnih ujm predhodnih let, zlasti pa izredno sušnega in vročega poletja 2022. Po podatkih ARSO je bilo poletje 2022 tretje najbolj sušno od leta 1951 dalje in drugo najtoplejše vsaj od leta 1961 dalje. V letu 2023 je bilo do 21. junija za posek zaradi žuželk izbranih za 298.353 m³ iglavcev, od tega 99 odstotkov zaradi podlubnikov, kar je posledica nadaljevanja prenamnožitve podlubnikov iz leta 2022, ki se je začela v drugi polovici leta. 

Dodatno so pozimi gozdove poškodovali in oslabili tudi močni vetrovi in težek sneg, ki predstavljajo zelo primerne pogoje za prenamnožitev populacije podlubnikov na poškodovanem območju. V letu 2023 tako skupna količina izbranih iglavcev za posek zaradi podlubnikov, vetra in snega že presega 400.000 m³. Od skupaj 430.178 m³ kar 92 odstotkov predstavlja smreka, ki je zaradi prenamnožitve podlubnikov najbolj ogrožena, 6 odstotkov jelka in 2 odstotka drugi iglavci.

S hitrim ukrepanjem do manjše škode zaradi podlubnikov 

Najbolj prizadeta so območja smrekovih gozdov v gozdnogospodarskih območjih Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Kočevje in Slovenj Gradec. Revirni gozdarji pospešeno pregledujejo ogrožene gozdove in lastnikom gozdov z odločbo določajo posek lubadark in močno poškodovanih smrek. Kljub temu zaradi obsežnosti in zamudnosti dela vse smreke in tudi jelke, ki jih je treba zaradi napada podlubnikov ali močne poškodovanosti čimprej posekati, še niso odkrite in določene za posek. Zato ZGS poziva lastnike gozdov, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in potrebe po sanitarni sečnji čim prej sporočijo revirnim gozdarjem.

Pravočasen posek lubadark je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Vrednost les pravočasno posekanih in obeljenih ali predelanih napadenih dreves se bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Svet ZGS je 18.5. 2023 določil predloge območnih načrtov za vseh 14 gozdnogospodarskih območij za obdobje 2021-2030 in dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje 2021-2030. Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih.

SKLEP, štev. 3

Svet ZGS določi predloge območnih načrtov za vseh 14 gozdnogospodarskih območij za obdobje 2021-2030.

SKLEP, štev. 4

Svet ZGS določi predloge dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje 2021-2030.

• Predstavitev: Območni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti 2021 - 2030
• Predstavitev: Celovita presoja vplivov na okolje GGN in LUN
• Predstavitev: Predlogi območnih gozdnogospodarskih načrtov 2021 - 2030
• Predstavitev: Predlogi območnih lovsko upravljavskih načrtov 2021 - 2030

Več na spletni strani: na spletni strani: www.zgs.si/on2021.

Zavod za gozdove Slovenije aktivno deluje na področju različnih mednarodnih projektov, med katere spadajo tudi trije kohezijski projekti: VrH Julijcev, NATURA MURA in  POHORKA.

Poslanstvo in delovanje ZGS, kot tudi projektno udejstvovanje je v prispevku za RTV predstavil Matevž Konjar, ki deluje v sklopu projekta Zelena sled kot ambasador zelene kohezije na ZGS.

Prispevek predvajan v oddaji Ljudje in Zemlja si lahko ogledate:  video.

Več informacij o  kohezijskih programih.

Vrh Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti. Več na spletni strani.

NATURA MURA – Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri

Osnovni namen projekta Natura Mura je izboljšanje stanja ohranjenosti 3 ciljnih habitatnih tipov in 12 ciljnih rastlinskih in živalskih vrst območij Natura 2000 vzdolž reke Mure z naslednjimi aktivnostmi:

1.     Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov
2.     Vzdrževanje in obnova poplavnih gozdov
3.     Vzdrževanje in obnova mokrotnih travišč
4.     Odkup pomembnih delov habitatov območja Natura 2000
5.     Vzpostavitev celovite interpretacije narave

Več na spletni strani.

POHORKA - »VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju«

Namen projekta je izboljšanje stanja naravovarstveno visoko vrednih območij ter iskati rešitve za trajnostni razvoj Pohorja in usmerjanje prostočasnih aktivnosti v naravi. Več na spletni strani.

Aktivnosti projekta so osredotočene na drevesno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima) in na zelnato rastlino navadno barvilnico (Phytolacca americana). Obe vrsti sta pri nas tujerodni ter zelo invazivni. Veliki pajesen je zaradi invazivnosti uvrščen na evropski seznam tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. To pomeni, da smo jo kot država članica EU primorani odstranjevati in predvsem preprečevati njeno širjenje.

Poudarek samega izobraževanja je bil na ITRV, ki se pojavljajo na območju pogorišča požara, ki je julija 2022 zajel območje Goriškega Krasa. Predstavljene so bile še nekatere druge najbolj pogoste ITRV, njihov vpliv na avtohtono vegetacijo ter metode zatiranje in zadrževanja širjenja. Na dogodku je bilo prisotnih 25 udeležencev, od tega največ članov Agrarne skupnosti Lipa. Zaključil pa se je s pogovorom lastnikov, članov agrarne skupnosti, in zaposlenih na ZGS o ITVR in drugih temah gozdarstva.

Za ta namen so na pobudo projekta LIFE Lynx, predsednik Štajerske lovske zveze, predsednik Lovske zveze Slovenije in direktor Zavoda za gozdove Slovenije podpisali sporazum o sodelovanju, v okviru katerega bodo znanje in izkušnje pridobljene v okviru projekta LIFE Lynx delili tudi zunaj projekta in pomagali drugim, ki se ukvarjajo z varstvom risa.

Video: Sodelovanje lovcev za varovanje risa

Prostovoljci so posejali 136 kilogramov semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena na približno 17 hektarjih pogorelega gozda. To je bila še zadnja spomladanska akcija, s katero se je ob pomoči prostovoljcev in gozdarjev ZGS pomogalo pri obnovi gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da vzniknejo na tem območju, in bodo nekoč predstavljale tudi pašo za čebele. Nove akcije obnove pogorelega gozda bodo spet jeseni, ko bodo razmere za uspeh sajenja ugodnejše, saj sadike potrebujejo čas, da se prilagodijo na novo okolje in razvijejo ustrezno zaščito pred poletno vročino in sušo.

Prosimo vas, da se na dogodek prijavite preko spletnega obrazca na povezavi.

Prijave sprejemamo do vključno petka, 10. marca 2023.

Program posveta:

8:30-9:00 Prijava udeležencev
9:00-10:50 Štiri kratka predavanja o upravljanju mestnih gozdov in razprava po vsakem predavanju:
   1. predavanje: Sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je redkost v evropskem merilu (Barbara Slabanja, Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana)
   2. predavanje: Poškodovanost slovenskih gozdov in primer Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (dr. Nikica Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije)
   3. predavanje: Kategorija gozdov in poudarjenost funkcij ključno vplivata na režim upravljanja gozdov (doc. dr. Matija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
   4. predavanje: Zakaj so mestni gozdovi Ljubljane primer dobre prakse? (Jurij Kobe, Mestna občina Ljubljana)
10:50-11:15 Odmor
11:15-13:00 Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

Vsi imamo možnost sodelovanja v javni razpravi o osnutku gozdnogospodarskega načrta

Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE Ljubljana 2015-2024 je bil v skladu z Zakonom o gozdovih v javni razgrnitvi 3 mesece (od 1. marca 2014 do 31. maja 2014). K vključevanju v participativni proces sprejemanja GGN so bile vabljene vse strokovne organizacije in pristojna ministrstva s področja gozdarstva, kmetijstva, varstva narave, združenja lastnikov gozdov in posamezni lastniki na območju gozdnogospodarske enote Ljubljana.

Obvestilo o pričetku javne razgrnitve je bilo objavljeno na spletnih mestih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ZGS, Mestne občine Ljubljana in Občine Medvode. ZGS je vabilo posredoval osrednjim nacionalnim in lokalnim medijem (Slovenska tiskovna agencija, Delo, Dnevnik, Val 202 itd.).

Pravice lastnikov gozdov so opredeljene skladno s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami gozda

Zasebni lastnik gozda na Golovcu izvaja sečnjo v skladu s sprejetim GGN GGE Ljubljana 2015-2024, ki lastniku gozda opredeljuje pravice, dolžnosti in tudi omejitve v gozdu s posebnim namenom. Slednji ima poudarjeno socialno in ekološko funkcijo, zato je sečnja v bistveno manjšem obsegu, kot bi to veljalo v gozdu brez varstvenega statusa.

ZGS si prizadeva, da bi se glede na zadnje primere vprašanj in dilem glede zakonodajne in strokovne sprejemljivosti del v gozdu vsi deležniki vključevali v participativne procese priprave načrtov. S poznavanjem strokovnih in zakonodajnih podlag in procesov za trajnostno in sonaravno gospodarjenje gozda v skladu s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami lahko vsi zainteresirani prispevamo k izboljšanju Gozdnega dialoga.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

Javna razgrnitev PUN 2023-2028 bo potekala na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023. Pisne pripombe k predlogu PUN 2023-2028 lahko zainteresirani oddate prek spletnega obrazca na portalu e-Demokracija na tej povezavi.

Javna razprava PUN 2023-2028 bo potekala v obliki 2-dnevnega spletnega dogodka v sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023. Program javne razprave in povezava do prijave so na voljo na tej povezavi.

Več na spletni strani: https://natura2000.gov.si

Poleg tega se bodo obiskovalci lahko sprehodili po gozdni "čutni poti" oziroma kratkem odseku gozdne učne poti.

Pester bo tudi nabor predavanj, ki so povezana z gozdovi. Izpostavljamo naslednje aktivnosti:

1. Gozdni pedagog: Gozdna pedagogika zna široko odpreti vrata in je odlično »orodje« za učenje in razumevanje gozda in gozdarstva. V četrtek, 16. 2. 2023, od 14:30 do 15:15, v dvorani Urška 1. VABILO

2. Evropske pešpoti v Sloveniji: Tri evropske pešpoti, E6, E7, E12, v Sloveniji skupaj merijo 1000 km. V petek, 17. 2. 2023, od 14. do 15. ure, v dvorani Urška 1. VABILO

3. Predstavitev gozdnih učnih poti in pregledovalnika gozdnih učnih poti. Od srede 15. do sobote 18. februarja 2023. Na stojnici v Marmorni dvorani. VABILO    PLAKAT

4. Predavanje: Prosti čas preživiš (tudi) z učenjem. Četrtek, 17. 00 do 18.00, dvorana Urška 1.

5. Predavanje: Zasavska planinska pot. Četrtek, 15.15 do 16.00, dvorana Urška 1.

V Petrolu so veseli, da so v projekt stopili v partnerstvu z Zavodom za gozdove Slovenije. Zadnja leta smo bili priča številnim naravnim ujmam, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kot so poplave, vetrolomi, žled, pa tudi siloviti požari. Eden od hujših je junija 2022 zajel goriški Kras in uničil 2.900 hektarjev gozdov. Prepoznali so tudi pomembnost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zato so v preteklem letu podpisali zavezo o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki bo pod strokovnim vodstvom ZGS sodeloval pri obnovi poškodovanega gozda na pogorelem Krasu. Ker pa so za obnovo poškodovanih gozdov poleg sredstev potrebne tudi "marljive roke", v Petrolu že načrtujejo lastne prostovoljske delovne akcije, v katerih bodo njihovi zaposleni pomagali saditi nova drevesa.

Več v članku.

Protipožarna infrastruktura se izdeluje in vzdržuje za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari na območjih gozdov z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogroženosti in je ključnega pomena za dostopnost ob intervenciji gašenja v večjem požarno ogroženem prostoru.

Po predstavitvi prihodnjega izvajanja ukrepov po sanacijskem načrtu so sledile predstavitve možnosti pridobivanja evropskih sredstev za ureditev protipožarne infrastrukture ter pogoji in postopki za izgradnjo in rekonstrukcijo protipožarnih gozdnih cest in protipožarnih poti kot najpogostejšega protipožarnega ukrepa. Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o drugih protipožarnih ukrepih, predvsem preprečevanju in omejevanju zaraščanje ter ohranjanju obdelanih kmetijskih zemljišč okrog naselij, kar bi preprečilo približevanje požarov naseljem.   

Ob koncu sestanka so se udeleženci dogovorili, da bodo predstavniki občin, Zavoda za gozdove Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. uskladili prioritetne lokacije izgradnje protipožarne infrastrukture. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije bosta za lokalno prebivalstvo pripravila skupno predstavitev ukrepov iz sanacijskega načrta ter podpor za krčitve kmetijskih površin v zaraščanju predvsem v bližini naselij.

Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku. A proces bi se raztezal čez daljše časovno obdobje. Vsi dejavniki, ki smo jih omenili zgoraj, pa so ta proces bistveno pospešili. Poglavitna povoda za to sta bila misel na varnost obiskovalcev in pospešiti razvoj kakovostnega gozda iz bujne, naravne gošče mladih dreves do gozda, od katerega bodo prihodnje generacije uporabnikov parka imele podobne koristi, kot so jih imele številne do sedaj.

Na območju Podrožniške poti gre tako za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov in za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda. Tako ni le na Rožniku, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve in tudi drugih drevesnih vrst posledica delovanja množice organizmov (med njimi v zadnjih letih največ poškodb povzročajo nekatere glive) in tudi vročih in sušnih poletij, ki pri drevesih povzročajo sušni stres, ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj na območju Podrožniške poti je nad 30 % (posamična drevesa pa dosegajo osutost tudi do 90 %), kar po mednarodni definiciji pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava. Odziv bukev na zmanjšanje vitalnosti je bilo v zadnjih letih tudi večkratno močnejše semenenje, kar je drevesa še dodatno izčrpalo.

Poškodbe gozda po naravnih ujmah kot sta bila žledolom in vetrolom, ko je padlo oziroma bilo močno poškodovanih veliko dreves, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov. Na posameznih mestih je mladih drevesc manj oziroma so drevesa nižja, ker so imela do sedaj na voljo manj svetlobe. Kjer so bila tla tudi zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd seveda ni mogel pomladiti. Določene najbolj obiskane stihijske poti bodo v prihodnje urejen in vzdrževane kot uradne steze.

Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, med katerimi njihov prispevek pri zagotavljanju kisika morda ni izpostavljen na prvem mestu ampak v ospredje stopajo druge funkcije in vloge gozda. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno usmerjati.

Ker je ta predel gozda bujno naravno pomlajen z mladimi drevesi, posekanih ne bo potrebno nadomestiti z novimi. Po sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot lastnica gozda izvajala, da bi gozdu pomagala pri razvoju v sestoj, ki bo – tako kot prejšnji – ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije. Za nekatere funkcije pa je mladi gozd celo bolj ustrezen kot starejše razvojne faze – npr. za habitat malih živali. Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse socialne in ekološke funkcije, za nekaj časa bo okrnjena le estetska funkcija. Cilj nege mladega gozda je poleg zagotavljanja naravne pestrosti drevesnih in grmovnih vrst ravno v tem, da se pospeši razvoj mladega gozda, da čim hitreje začne opravljati tudi estetsko funkcijo.

Ne glede na to, da gre za pretežno bukov sestoj, so tu prisotne tudi druge drevesne vrste. Razvoj gozda se bo usmerjal tako, da bodo v njem ostale. Prav tako se bo pustilo več odmrlih stoječih in ležečih debel dreves in višjih drevesnih panjev (t.i. štorov), ki so pomembni z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Ohranila se bodo tudi posamična živa odrasla drevesa, ki v primeru padca ne bodo ogrožala obiskovalcev, ki se bodo zadrževali na poteh, ter infrastrukture. Ne nazadnje bodo ob poteh še vsaj nekaj časa ostale mogočne bukve, za katere je bilo v času izbire dreves za posek ocenjeno, da so bile še dovolj vitalne. Njihovo stanje bomo zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov parka še naprej redno spremljali in jih ob zaznanem poslabšanju stanja odstranili.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

Obenem se je za posek označilo drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive, …), ter tako imenovana »nevarna« drevesa, pri čemer je mišljeno drevje, ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Določena drevesa, ki kljub zreli dobi in zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju in se jih bo kot takšne posebej označilo. Ohranilo se bo tudi vitalna drevesa ob poteh, ki ne ovirajo pomladitve. Če se bo njihova vitalnost v prihodnosti zmanjšala, jih bo možno odstraniti naknadno. Gozd v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izredno pomemben v vlogi zagotavljanja številnih socialnih in ekoloških funkcij, čemur je vloga pridobivanja lesa marsikdaj podrejena. Zato se v takšnem okolju drevje praviloma pušča rasti dlje kot v »normalnih gospodarskih gozdovih«, vendar pa se s strokovnega vidika ne sme dopustiti, da ovira razvoj mladega gozda oziroma ogroža okolico.

Obiskovalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib svetujemo, naj se v času sečnje zaradi lastne varnosti izognejo delovišču in naj upoštevajo opozorila ter navodila Zavoda za gozdove Slovenije, lastnika gozda Mestne občine Ljubljana in izvajalcev del.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

Zavod za gozdove Slovenije bo nosilni izvajalec projekta eGozdarstvo. Ob podpisu je direktor Gregor Danev poudaril: »V sklopu eGozdarstva se bo javna gozdarska in lovska služba tehnološko opremila za delo neposredno na terenu in v pisarnah, izboljšala bo povezljivost svojih enot ter razvijala gozdarski informacijski sistem – portal, ki bo omogočal vpogled in analize ključnih podatkov, ki jih zbirata javna gozdarska in lovska služba.« Poudaril je, da si v projektu želijo v čim večji meri razviti modeliranje in strojno učenje podatkov, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, in njihove potrditve s terenskimi popisi. Tako bi izboljšali odločanje javne gozdarske in lovske službe, tako v načrtovanju razvoja gozdov in prostorskem razvoju, kot pri odrejanju ukrepov v gozdnih ekosistemih in populaciji divjadi. To gozdarski sektor potrebuje tudi zaradi izkušenj s posledicami podnebnih sprememb – z izrednimi vremenskimi dogodki, za spremljanje EU politik na področju krčitev gozdov, izvajanje ukrepov obnove gozdov itd.

Poglavitni reformni cilj projekta eGozdarstvo, katerega skupna vrednost znaša 11.812.500,00 €, so poenostavitve na področju izvajanja gozdarske politike. Pričakovani učinek je tudi izboljšanje transparentnosti v gozdarski verigi z izboljšanjem podatkovnih baz z enotnim vpogledom v gozdarski informacijski sistem z aktualnimi podatki o stanju gozdov in izvedenih ukrepih. Poleg tega se bo razvila aplikacija E-gozd, s katero bo lastnikom in upravljavcem gozdov omogočen vpogled v načrtovane in izvedene ukrepe ter osnovne podatke o ekonomiki sečnje in spravila lesa ter prodaje lesa na trgu.

Z namenom zajemanja podatkov na enem mestu za potrebe vseh deležnikov ter možnosti analiz zgodovinskih podatkov za potrebe oblikovanja strategij in politik v oblikovanju prihodnje gozdarske politike v skladu z EU strategijami, bodo urejene in posodobljene evidence, registri in podatkovne baze ter njihove povezave z drugimi institucijami. Podatki bodo na voljo tudi lastnikom in upravljavcem gozdov za učinkovitejše gospodarjenje v gozdovih, hkrati pa bodo v ustrezni agregirani obliki na voljo širši javnosti, raziskovalcem, drugim resorjem itd. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami. Gozdarski in lovski informacijski sistem se bo povezoval s sorodnimi informacijskimi sistemi v državi: naravovarstveni informacijski sistem NARCIS, eVode, eProstor, E-kmetija, informacijski sistem SiDG itd.

Vse, ki bi si želeli vključiti v projekt, prosimo, da kontaktirate sodelavko Ano Mežan  (ana.mezan@zgs.si) ali svojega revirnega gozdarja najkasneje do 23. decembra 2022. Skupaj bomo ugotovili, ali vaše površine ustrezajo izbranim kriterijem in se dogovorili o podrobnostih sodelovanja.

Februarja 2023 bo Zavod za gozdove za lastnike gozdov organiziral tudi izobraževalno delavnico o obnovi gozda po ujmah. Termin delavnice bo objavljen mesec dni pred dogodkom.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled

Posadili bomo čim večje število sadik avtohtonih vrst listavcev in obnovili del v požaru poškodovanih gozdov. Organizatorji naprošamo vse udeležence, da pridejo na akcijo primerno opremljeni (terenska obutev in obleka) ter s sabo prinesejo orodje za sajenje (kramp).

Obvezne so prijave preko obrazca na spletni strani www.skupajzakras.si, ki jih pričakujemo najkasneje do 22. 11. 2022.

Dodatne informacije so na voljo pri Tini Dolenc, 051 354 666 ali na pr@kali.si

Hvala za vaš posluh in pripravljenost, da skupaj pripomoremo k obnovi poškodovanih gozdov!

NAVODILA ZA POT:

Koordinate Pomnika miru na Cerju: 45.87252859297448, 13.616085446432574

Na hitri cesti H4 Ljubljana–Nova Gorica izberite izvoz za Miren. Pot iz Mirna nadaljujete v smeri Opatjega sela in pazite na odcep levo proti Muzeju na Cerju.

Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme) je Unesco ustanovil v začetku sedemdesetih, da bi izboljšal odnose med ljudmi in njihovim naravnim okoljem.

Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije začenjata z izvajanjem novega projekta »Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin v gozdovih«. Aktivnosti, ki jih bomo izvajali v letih 2022 in 2023, so financirane iz Sklada za podnebne spremembe. V projektu bomo za izbrane vrste razvijali metode zatiranja, pripravili karto ogroženih območij, normative za izbrane metode zatiranja in podlage za vključitev problematike v sistem gozdarskega načrtovanja. Pripravili bomo izobraževalno gradivo za gozdarske strokovnjake in za lastnike gozdov, izvedli izobraževanja in osveščali javnost o pomenu varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin preko medijev.

V projektu nadgrajujemo rezultate projekta LIFE ARTEMIS, v okviru katerega se je začelo intenzivno delo na področju varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami v gozdovih. Rezultati projekta LIFE ARTEMIS so dostopni na spletni strani: https://www.tujerodne-vrste.info/.

Lastniki gozdov na območju požara Goriški Kras bodo vključeni v izobraževanje o invazivnih tujerodnih vrstah rastlin že v letošnjem letu

Prve aktivnosti projekta, ki se začenjajo v jeseni, bodo osredotočene na drevesno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima) in na zelnato rastlino navadno barvilnico (Phytolacca americana). Obe vrsti se širita tudi v gozdovih, poškodovanih po letošnjem požaru na goriškem Krasu. Na območju požarišča bomo določili poizkusne objekte za proučevanje izbranih metod zatiranja in zadrževanja širjenja vrst. Prva izobraževanja za lastnike gozdov na goriškem Krasu bomo izvedli že to jesen. Poudarek bo na vrstah, ki se pojavljajo na območju požarišča, predstavljene bodo metode njihovega zatiranja in zadrževanja širjenja.

V izračun stroškov sanacije so vključeni stroški poseka in spravila poškodovanega drevja, obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov, gradnje/rekonstrukcije gozdnih prometnic, protipožarnega varstva, stroški vzdrževanja življenjskega okolja prostoživečih živali in ohranjanja oz. nege biotopov, stroški aktivnosti komuniciranja, izobraževanja in sodelovanja z javnostmi, lastniki gozdov in deležniki, stroški monitoringa stanja gozdov ter učinkov izvedenih ukrepov.

V načrtu sanacije so predvidene aktivnosti za obdobje od 2022 do 2028.

V gozdarskem delu predstavitve je Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana ZGS, predstavil zgodovino gozdnih požarov na območju, potek intervencijskih gozdarskih del v času gašenja največjega požara v zgodovini Slovenije in po gašenju požara ter posledice požara. Sledila je predstavitev Mateja Kravanje, vodje odseka za ukrepe v gozdovih na ZGS OE Sežana, ki je prestavil podatke o opožarjenih površinah in izhodišča za načrt sanacije gozdov: začeli bodo z odstranjevanjem poškodovanih dreves v bližini naselij in infrastrukture, nadaljevali bodo s sanacijo najbolj poškodovanih gozdov, potem pa bodo sledile še aktivnosti v ostalih gozdovih. Drevesne vrste, uporabljane pri sanaciji, bodo predvsem toploljubni hrasti in javorji, na najbolj revnih rastiščih pa načrtujejo tudi setev črnega bora. Ker smo v letošnjem letu v semenskem letu, bodo to izkoristili za nabiranje semena, ki ga trenutno za sanacijo še ni dovolj. Predstavil je tudi priporočene ukrepe na področju protipožarnih prometnic, poudarek bo predvsem na širitvi in vzdrževanju obstoječih prometnic. Predstavitev Zavoda za gozdove Slovenije je zaključil s pozivom lastnikom gozdov, naj se pri sanaciji združijo in sodelujejo z gozdarji ZGS.

Predstavitvam je sledilo zbiranje predlogov udeležencev za načrt sanacije z diskusijo, ki jo je moderiral mag. Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na ZGS. Udeleženci so svoje predloge zapisali na liste, ki so jih razvrstili po kategorijah: gozdne prometnice, bodoča drevesna sestava, uporaba lesne biomase, pomen kraške krajine, multidisciplinarni pristop med gozdarstvom, kulturno dediščino, turizmom in drugimi panogami za trajnostni razvoj, ohranjanje kraške krajine in izboljšanje podobe Krasa po sečnji interventnih presek. Na koncu so sledila še vprašanja in odgovori, udeleženci pa so pozvali strokovnjake k upoštevanju njihovih pobud.

Večina pohorskih gozdov in gozdnih cest je odprta za turizem in rekreacijo. Le manjši delež ohranjenih površin gozdov je zaradi zahtev določenih živalskih vrst namenjen ohranjanju miru v tako imenovanih mirnih conah. S tem namenom je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov in občinami vzpostavil poseben režim uporabe omrežja gozdnih cest na Pohorju, ki je v veljavi že več desetletij. S tem režimom smo mirne cone zaprli za ves promet, razen za lastnike gozdov in gospodarjenje z gozdovi. Kljub prometnim označbam, ki prepovedujejo vožnjo, se rekreacija širi v te gozdove, ki potrebujejo mir in bi za rekreacijsko rabo morali ostati zaprti.

Med sporne prakse sodi označevanje kolesarskih poti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije in lastnikov gozdov po gozdnih cestah, ki so s posebnim režimom za javnost zaprte. Označevalci s strani različnih organizacij tako mimo Zakona o gozdovih spreminjajo režim uporabe gozdnih cest. Spodnja fotografija prikazuje primer samovoljnega in nedopustnega spreminjanja režima uporabe gozdne ceste na Pohorju z nelegalnim dodajanjem dopolnilne table za izjemo.

Kolesarji, ki sledijo tem oznakam in zaidejo na tako označeno gozdno cesto predstavljajo motnjo v mirnem gozdnem prostoru, hkrati pa so tudi v prekršku in bi lahko bili oglobljeni za vožnjo po gozdni cesti, kjer je promet s posebnim režimom prepovedan. Zavod za gozdove Slovenije je zato začel z odstranjevanjem vseh neusklajenih in nelegalno postavljenih usmerjevalnih tabel skozi mirne cone.

V sklopu 54. MOS je potekal tudi strokovni posvet s področja lesnopredelovalne industrije, ki so se ga udeležili strokovnjaki in predstavniki različnih členov gozdno-lesne verige. Dogodka z naslovom »Priložnosti gozdno-lesnega sektorja za povečanje surovinske samooskrbe slovenskega gospodarstva« so se udeležili državni sekretar mag. Dejan Židan, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo Darko Sajko ter predstavnika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja lesne in pohištvene industrije.

S strani ZGS se je dogodka udeležil Jože Mori, vodja sektorja za ukrepe v gozdovih, ki je sodeloval na okrogli mizi. Predstavil je področja dela in delovanje ZGS ter njegovo vlogo pri samooskrbi države z lesom. Posebej je izpostavil pomen izdelave desetletnih območnih gozdnogospodarskih načrtov. Podal je možne razloge za naslavljanje razlike med načrtovanim in dejanskim posekom. Ob zaključku predstavitve pa je izpostavil velik pomen dobre komunikacije in sodelovanja med institucijami. Ob koncu srečanja so udeleženci ugotovili, da se mora dialog nadaljevati ter izrazili nujnost bolj učinkovitega in hitrejšega naslavljanja aktualnih tematik.

V dosedanji karieri je pomembno prispeval k ohranjanju in varovanju narave v slovenskih gozdovih, ter k razvojnemu delu v gozdarstvu, zlasti na področju koordinacije in vodenja mednarodnih projektov. Ob začetku dela je v sporočilu sodelavcem poudaril: »Gozd se v današnjem času sooča s številnimi izzivi, ki jih prinašajo okoljske in podnebne spremembe, povečujejo se tudi družbene potrebe in pritiski nanj. Gozdarska stroka bo imela ključno vlogo pri usmerjanju razvoja gozdov, pri tem pa se bomo soočali s številnimi izzivi. Izzive bomo premagovali z vestnim in strokovnim delom ter medsebojnim spoštovanjem, tako znotraj našega kolektiva kot v odnosu z lastniki gozdov, deležniki in drugimi institucijami v gozdnem prostoru.«

Utrinke iz sejma si lahko ogledate v spodnji galeriji.