Zavod za Gozdove Slovenije http://www.zgs.si/ en.UTF-8 ZGS Fri, 24 Mar 2023 22:33:45 +0100 Fri, 24 Mar 2023 22:33:45 +0100 Aktualno ZGS Novice news-926 Mon, 06 Mar 2023 15:43:00 +0100 S čebelarji in prostovoljci sejali semena na pogorelem Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=926&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6cece7dcab2c692272c3642503dd5975 Miren, 4. marec 2023 – Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) v soboto izpelal še zadnjo akcijo obnove pogorelega gozda na Krasu to pomlad. Z akcijami nadaljujemo spet jeseni, ko bodo razmere za to primernejše. Na zbirnem mestu v Mirenskih borih se je zbralo okrog 500 prostovoljcev, čebelarjev in Hoferjevih sodelavcev, ki so z vedri in orodjem čakali na navodila strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije. Uvodoma jih je pozdravil predsednik ČZS Boštjan Noč in izpostavil, da se čebelarji dobro zavedajo, kako pomemben je gozd za čebele, zato so se tudi odločili, da v okviru projekta Dan sajenja medovitih rastlin letos pomagajo pri obnovi gozdov po požaru na Krasu. Za sodelovanje se je zbranim zahvalil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, ki je še enkrat poudaril, da je obnova gozda tek na dolge proge, saj se s tovrstnimi deli želi prehiteti razrast robidovja in tujerodnih invazivnih vrst ter naravi vrniti reprodukcijski material, ki ga je požar uničil. Besedo dobrodošlice sta vsem namenila tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in direktorica zavoda Turizem Miren - Kostanjevica mag. Ariana B. Suhadolnik, ki sta poudarila, da cenijo pomoč, ki jo prostovoljci iz vse Slovenije namenjajo za pomoč Krasu in vse povabila, naj si pridejo večkrat ogledat, kako bodo posejana semena ozelenila požgano pokrajino in vrnila življenje na ta del Krasa.

Prostovoljci so posejali 136 kilogramov semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena na približno 17 hektarjih pogorelega gozda. To je bila še zadnja spomladanska akcija, s katero se je ob pomoči prostovoljcev in gozdarjev ZGS pomogalo pri obnovi gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da vzniknejo na tem območju, in bodo nekoč predstavljale tudi pašo za čebele. Nove akcije obnove pogorelega gozda bodo spet jeseni, ko bodo razmere za uspeh sajenja ugodnejše, saj sadike potrebujejo čas, da se prilagodijo na novo okolje in razvijejo ustrezno zaščito pred poletno vročino in sušo.

]]>
Novice
news-925 Fri, 03 Mar 2023 15:56:37 +0100 Vabilo: Posvet o upravljanju mestnih gozdov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=925&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b0a6a5ee3c176f99b1b20ae1d5bfc665 Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mestno občino Ljubljana in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib organizira Posvet o upravljanju mestnih gozdov, ki bo v torek, 14. marca 2023, med 9. in 13. uro v dvorani četrtne skupnosti Trnovo (Devinska ulica 1B, Ljubljana). Mestni gozdovi so pomemben element urbanega prostora in hkrati so v njih prepoznane vse funkcije gozdov: ekološke, socialne in proizvodne. V mestnih gozdovih je pomen socialnih in ekoloških funkcij večji, čemur so prilagojeni tudi cilji, usmeritve in ukrepi pri upravljanju. Odzivi na ukrepe v mestnih gozdovih Ljubljane v zadnjih mesecih so le še poudarili večplasten pomen mestnih gozdov ter zanimanje in odnos različnih strok in zainteresirane javnosti do njihovega upravljanja.

Prosimo vas, da se na dogodek prijavite preko spletnega obrazca na povezavi.

Prijave sprejemamo do vključno petka, 10. marca 2023.


Program posveta:


8:30-9:00 Prijava udeležencev
9:00-10:50 Štiri kratka predavanja o upravljanju mestnih gozdov in razprava po vsakem predavanju:
   1. predavanje: Sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je redkost v evropskem merilu (Barbara Slabanja, Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana)
   2. predavanje: Poškodovanost slovenskih gozdov in primer Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (dr. Nikica Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije)
   3. predavanje: Kategorija gozdov in poudarjenost funkcij ključno vplivata na režim upravljanja gozdov (doc. dr. Matija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
   4. predavanje: Zakaj so mestni gozdovi Ljubljane primer dobre prakse? (Jurij Kobe, Mestna občina Ljubljana)
10:50-11:15 Odmor
11:15-13:00 Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

]]>
Novice
news-923 Wed, 01 Mar 2023 09:47:07 +0100 Pojasnilo Zavoda za gozdove Slovenije o izvajanju sečnje na Golovcu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=923&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2ad102836b2f24c20fd5fb62ffd9149a Zasebni lastnik izvaja sečnjo v skladu z zakonodajo in načrtom. Sečnja na Golovcu se izvaja v gozdnem prostoru v zasebni lasti skladno s sprejetim Gozdno gospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Ljubljana 2015-2024 (GGN GGE Ljubljana 2015-2024) in Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom.

 

Vsi imamo možnost sodelovanja v javni razpravi o osnutku gozdnogospodarskega načrta

Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE Ljubljana 2015-2024 je bil v skladu z Zakonom o gozdovih v javni razgrnitvi 3 mesece (od 1. marca 2014 do 31. maja 2014). K vključevanju v participativni proces sprejemanja GGN so bile vabljene vse strokovne organizacije in pristojna ministrstva s področja gozdarstva, kmetijstva, varstva narave, združenja lastnikov gozdov in posamezni lastniki na območju gozdnogospodarske enote Ljubljana.

Obvestilo o pričetku javne razgrnitve je bilo objavljeno na spletnih mestih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ZGS, Mestne občine Ljubljana in Občine Medvode. ZGS je vabilo posredoval osrednjim nacionalnim in lokalnim medijem (Slovenska tiskovna agencija, Delo, Dnevnik, Val 202 itd.).

 

Pravice lastnikov gozdov so opredeljene skladno s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami gozda

Zasebni lastnik gozda na Golovcu izvaja sečnjo v skladu s sprejetim GGN GGE Ljubljana 2015-2024, ki lastniku gozda opredeljuje pravice, dolžnosti in tudi omejitve v gozdu s posebnim namenom. Slednji ima poudarjeno socialno in ekološko funkcijo, zato je sečnja v bistveno manjšem obsegu, kot bi to veljalo v gozdu brez varstvenega statusa.

ZGS si prizadeva, da bi se glede na zadnje primere vprašanj in dilem glede zakonodajne in strokovne sprejemljivosti del v gozdu vsi deležniki vključevali v participativne procese priprave načrtov. S poznavanjem strokovnih in zakonodajnih podlag in procesov za trajnostno in sonaravno gospodarjenje gozda v skladu s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami lahko vsi zainteresirani prispevamo k izboljšanju Gozdnega dialoga.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

]]>
Novice
news-922 Mon, 27 Feb 2023 12:04:40 +0100 Javna razgrnitev in javna razprava o Programu upravljanja območij Natura 2000 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=922&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f74995731195156e7cb7e5f9e2dc7676 Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta v zadnjih treh letih oblikovala predlog tretjega PUN 2023-2028 v sodelovanju s strokovnjaki za vrste in habitatne tipe, predstavniki varstva narave, gozdarstva in upravljanja z divjadjo, kmetijstva, upravljanja voda in ribištva, nadzora ter varstva kulturne dediščine. Pred sprejetjem Uredbe o PUN 2023-2028 na Vladi Republike Slovenije Ministrstvo za naravne vire in prostor organizira javno razgrnitev in javno razpravo predloga PUN 2023-2028. Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, tipična življenjska okolja (habitatne tipe) ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Natura 2000 je družbena zaveza, kako bomo varovali naravo. Upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je skladno z Zakonom o ohranjanju narave in Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 opredeljeno z operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Slednji vključuje medsektorsko usklajene varstvene cilje, usmeritve in ukrepe za vrste in habitatne tipe na območjih Nature 2000 ter določa nosilce izvajanja ukrepov.

Javna razgrnitev PUN 2023-2028 bo potekala na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023. Pisne pripombe k predlogu PUN 2023-2028 lahko zainteresirani oddate prek spletnega obrazca na portalu e-Demokracija na tej povezavi.

Javna razprava PUN 2023-2028 bo potekala v obliki 2-dnevnega spletnega dogodka v sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023. Program javne razprave in povezava do prijave so na voljo na tej povezavi.

Več na spletni strani: https://natura2000.gov.si

 

]]>
news-920 Fri, 10 Feb 2023 12:47:50 +0100 Vabilo: ZGS na sejmu Alpe-Adria index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=920&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8c4311e0d63a1f738acf17da08b0a3bf Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) bo od 15. do 18. februarja 2023 sodeloval na 33. sejmu Alpe-Adria v prostorih Gospodarskega razstavišča. Osrednja tema predstavitve ZGS na sejmu so gozdne učne poti, ki so namenjene izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva v Sloveniji. Usmerjajo obisk v gozdu ter zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu lahko povzročata rekreacija in turizem. Na stojnici bo na ogled 14 plakatov z opisi gozdnih učnih poti iz vseh območnih enot ZGS. Pregledovalnik gozdnih učnih poti ZGS je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavi: https://mapzs.pzs.si/gup. Vnos poti v pregledovalnik ni še zaključen. Podatke o vseh poteh lako pridobite na spletni strani.

Poleg tega se bodo obiskovalci lahko sprehodili po gozdni "čutni poti" oziroma kratkem odseku gozdne učne poti.

Pester bo tudi nabor predavanj, ki so povezana z gozdovi. Izpostavljamo naslednje aktivnosti:

  1. Gozdni pedagog: Gozdna pedagogika zna široko odpreti vrata in je odlično »orodje« za učenje in razumevanje gozda in gozdarstva. V četrtek, 16. 2. 2023, od 14:30 do 15:15, v dvorani Urška 1. VABILO
  2. Evropske pešpoti v Sloveniji: Tri evropske pešpoti, E6, E7, E12, v Sloveniji skupaj merijo 1000 km. V petek, 17. 2. 2023, od 14. do 15. ure, v dvorani Urška 1. VABILO

  3. Predstavitev gozdnih učnih poti in pregledovalnika gozdnih učnih poti. Od srede 15. do sobote 18. februarja 2023. Na stojnici v Marmorni dvorani. VABILO    PLAKAT

  4. Predavanje: Prosti čas preživiš (tudi) z učenjem. Četrtek, 17. 00 do 18.00, dvorana Urška 1.

  5. Predavanje: Zasavska planinska pot. Četrtek, 15.15 do 16.00, dvorana Urška 1.

 

]]>
Novice
news-918 Fri, 27 Jan 2023 19:28:06 +0100 V dobrodelni aktivnosti "Skupaj rastemo" so zbrana sredstva za 10.000 drevesnih sadik index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=918&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2b23e5acf9438c02abb09c49b6a3b697 Člani Petrol kluba so v akcija donacij zlatih točk za slovenske gozdove zgolj v treh tednih dosegli cilj desetih milijonov zlatih točk. V Petrolu so točke spremenili v donacijo 10 tisoč evrov in jo še podvojili na 20 tisoč evrov za obnovo v naravnih ujmah poškodovanih gozdov. Tako bodo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) z zbranimi sredstvi zasadili kar 10 tisoč drevesnih sadik oziroma obnovili do štiri hektarje gozda. Ta drevesa bodo v odrasli dobi vsako leto v povprečju vsrkala 220 tisoč kilogramov ogljikovega dioksida iz ozračja. To pa pomeni enak ogljični odtis, ki ga ustvarimo z 1.200.000 kilometri vožnje z vozili na fosilna goriva.

V Petrolu so veseli, da so v projekt stopili v partnerstvu z Zavodom za gozdove Slovenije. Zadnja leta smo bili priča številnim naravnim ujmam, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kot so poplave, vetrolomi, žled, pa tudi siloviti požari. Eden od hujših je junija 2022 zajel goriški Kras in uničil 2.900 hektarjev gozdov. Prepoznali so tudi pomembnost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zato so v preteklem letu podpisali zavezo o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki bo pod strokovnim vodstvom ZGS sodeloval pri obnovi poškodovanega gozda na pogorelem Krasu. Ker pa so za obnovo poškodovanih gozdov poleg sredstev potrebne tudi "marljive roke", v Petrolu že načrtujejo lastne prostovoljske delovne akcije, v katerih bodo njihovi zaposleni pomagali saditi nova drevesa.

Več v članku.

]]>
Novice
news-917 Fri, 27 Jan 2023 17:15:58 +0100 Sestanek na temo izvajanja protipožarnih ukrepov na Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=917&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e33b644f767080bca59de932bb023d7e V sklopu priprav na izvajanje protipožarnih ukrepov na požarno ogroženem območju na Krasu je 25. 1. 2023 na Občini Miren-Kostanjevica potekal sestanek županov in ostalih predstavnikov občin Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Nova Gorica. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. Navedene občine so bile lansko leto prizadete v velikem požaru na Goriškem Krasu. Po požaru je Zavod za gozdove izdelal Načrt sanacije gozdov poškodovanih v požaru Goriški Kras, ki predvideva tudi izgradnjo in rekonstrukcijo protipožarne infrastrukture.

Protipožarna infrastruktura se izdeluje in vzdržuje za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari na območjih gozdov z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogroženosti in je ključnega pomena za dostopnost ob intervenciji gašenja v večjem požarno ogroženem prostoru.

Po predstavitvi prihodnjega izvajanja ukrepov po sanacijskem načrtu so sledile predstavitve možnosti pridobivanja evropskih sredstev za ureditev protipožarne infrastrukture ter pogoji in postopki za izgradnjo in rekonstrukcijo protipožarnih gozdnih cest in protipožarnih poti kot najpogostejšega protipožarnega ukrepa. Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o drugih protipožarnih ukrepih, predvsem preprečevanju in omejevanju zaraščanje ter ohranjanju obdelanih kmetijskih zemljišč okrog naselij, kar bi preprečilo približevanje požarov naseljem.   

Ob koncu sestanka so se udeleženci dogovorili, da bodo predstavniki občin, Zavoda za gozdove Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. uskladili prioritetne lokacije izgradnje protipožarne infrastrukture. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije bosta za lokalno prebivalstvo pripravila skupno predstavitev ukrepov iz sanacijskega načrta ter podpor za krčitve kmetijskih površin v zaraščanju predvsem v bližini naselij.

]]>
Novice
news-912 Mon, 09 Jan 2023 11:54:44 +0100 Pojasnilo v zvezi s sečnjo na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=912&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=69a962c7109b0c03f9ae5c4eacb8132f V gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila), je Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, v novembru 2022 označil drevje za možni posek ter lastniku tega gozdnatega dela krajinskega parka, Mestni občini Ljubljana, izdal odločbi o odobritvi poseka izbranih dreves. Izvajalci Mestne občine Ljubljana so sredi decembra 2022 začeli z izvajanjem sečnje. Gozdni sestoj, kjer so prevladovale mogočne bukve, je predstavljal izjemno estetsko kuliso. Visoka drevesa s slokimi debli in krošnjami visoko nad tlemi so temu delu rožniškega gozda desetletja dajala prepoznavno podobo in nenazadnje prispevala k identiteti mesta za več generacij. Na drugi strani pa to lahko pomeni, da so vsa ta drevesa zdaj v za gozd relativno kratkem obdobju podobno izpostavljena vplivom, ki jih – kot na primer vetrolom – neposredno poškodujejo, ali spremenjenim okoljskim razmeram – kot na primer podnebne spremembe, ki lahko posredno vplivajo na vitalnost dreves, na katerih se nato razvijejo številni drugi organizmi, ki pospešijo procese, ki vodijo v propad dreves.

Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku. A proces bi se raztezal čez daljše časovno obdobje. Vsi dejavniki, ki smo jih omenili zgoraj, pa so ta proces bistveno pospešili. Poglavitna povoda za to sta bila misel na varnost obiskovalcev in pospešiti razvoj kakovostnega gozda iz bujne, naravne gošče mladih dreves do gozda, od katerega bodo prihodnje generacije uporabnikov parka imele podobne koristi, kot so jih imele številne do sedaj.

Na območju Podrožniške poti gre tako za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov in za izboljšanje svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiska tega gozda. Tako ni le na Rožniku, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve in tudi drugih drevesnih vrst posledica delovanja množice organizmov (med njimi v zadnjih letih največ poškodb povzročajo nekatere glive) in tudi vročih in sušnih poletij, ki pri drevesih povzročajo sušni stres, ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj na območju Podrožniške poti je nad 30 % (posamična drevesa pa dosegajo osutost tudi do 90 %), kar po mednarodni definiciji pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava. Odziv bukev na zmanjšanje vitalnosti je bilo v zadnjih letih tudi večkratno močnejše semenenje, kar je drevesa še dodatno izčrpalo.

Poškodbe gozda po naravnih ujmah kot sta bila žledolom in vetrolom, ko je padlo oziroma bilo močno poškodovanih veliko dreves, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov. Na posameznih mestih je mladih drevesc manj oziroma so drevesa nižja, ker so imela do sedaj na voljo manj svetlobe. Kjer so bila tla tudi zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita (stezice, steze in mestoma večje razširitve poti), se gozd seveda ni mogel pomladiti. Določene najbolj obiskane stihijske poti bodo v prihodnje urejen in vzdrževane kot uradne steze.

Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, med katerimi njihov prispevek pri zagotavljanju kisika morda ni izpostavljen na prvem mestu ampak v ospredje stopajo druge funkcije in vloge gozda. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin. V njem ohranjamo številne vrste živih organizmov ter njihova življenjska okolja in procese. Daje občutek pripadnosti in identiteto mestu. K boljšemu zdravju in počutju prebivalcev pripomore v obliki kakovostnih, dostopnih rekreacijskih površin in estetske komponente. Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, moramo razvoj gozda aktivno, načrtno usmerjati.

Ker je ta predel gozda bujno naravno pomlajen z mladimi drevesi, posekanih ne bo potrebno nadomestiti z novimi. Po sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo Mestna občina Ljubljana kot lastnica gozda izvajala, da bi gozdu pomagala pri razvoju v sestoj, ki bo – tako kot prejšnji – ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije. Za nekatere funkcije pa je mladi gozd celo bolj ustrezen kot starejše razvojne faze – npr. za habitat malih živali. Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse socialne in ekološke funkcije, za nekaj časa bo okrnjena le estetska funkcija. Cilj nege mladega gozda je poleg zagotavljanja naravne pestrosti drevesnih in grmovnih vrst ravno v tem, da se pospeši razvoj mladega gozda, da čim hitreje začne opravljati tudi estetsko funkcijo.

Ne glede na to, da gre za pretežno bukov sestoj, so tu prisotne tudi druge drevesne vrste. Razvoj gozda se bo usmerjal tako, da bodo v njem ostale. Prav tako se bo pustilo več odmrlih stoječih in ležečih debel dreves in višjih drevesnih panjev (t.i. štorov), ki so pomembni z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Ohranila se bodo tudi posamična živa odrasla drevesa, ki v primeru padca ne bodo ogrožala obiskovalcev, ki se bodo zadrževali na poteh, ter infrastrukture. Ne nazadnje bodo ob poteh še vsaj nekaj časa ostale mogočne bukve, za katere je bilo v času izbire dreves za posek ocenjeno, da so bile še dovolj vitalne. Njihovo stanje bomo zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov parka še naprej redno spremljali in jih ob zaznanem poslabšanju stanja odstranili.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

]]>
Novice
news-909 Wed, 14 Dec 2022 14:42:21 +0100 Sečnja na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=909&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5d916c8b03c0764660a6e043ef4be57f V gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila), je Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, v novembru 2022 označil drevje za možni posek ter lastniku tega gozdnatega dela krajinskega parka, Mestni občini Ljubljana, izdal odločbi o odobritvi poseka izbranih dreves. Iz Mestne občine Ljubljana so nam danes sporočili, da bodo začeli z izvajanjem sečnje v sredo, 14. 12. 2012. Območje, v katerem se je označilo drevje za posek, leži v celoti v katastrski občini Ajdovščina in je v celoti v lasti Mestne občine Ljubljana. Sicer je večina gozdnega dela krajinskega parka v zasebni lasti. Na območju načrtovane sečnje se nahaja gozd v tako imenovani razvojni fazi sestoja v obnovi, kar pomeni, da so v njem drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves. Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo. Zato potrebuje več svetlobe, kar pa lahko omogoči le odstranitev starega drevja. Mlado drevje na takšno priložnost ne zmore čakati v nedogled, saj začne sčasoma padati njegova vitalnost. Če se z odstranitvijo starega drevja čaka predolgo, je mlado v nevarnosti tudi zato, ker se ga lahko preveč poškoduje pri sečnji in spravilu.

Obenem se je za posek označilo drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive, …), ter tako imenovana »nevarna« drevesa, pri čemer je mišljeno drevje, ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Določena drevesa, ki kljub zreli dobi in zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju in se jih bo kot takšne posebej označilo. Ohranilo se bo tudi vitalna drevesa ob poteh, ki ne ovirajo pomladitve. Če se bo njihova vitalnost v prihodnosti zmanjšala, jih bo možno odstraniti naknadno. Gozd v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izredno pomemben v vlogi zagotavljanja številnih socialnih in ekoloških funkcij, čemur je vloga pridobivanja lesa marsikdaj podrejena. Zato se v takšnem okolju drevje praviloma pušča rasti dlje kot v »normalnih gospodarskih gozdovih«, vendar pa se s strokovnega vidika ne sme dopustiti, da ovira razvoj mladega gozda oziroma ogroža okolico.

Obiskovalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib svetujemo, naj se v času sečnje zaradi lastne varnosti izognejo delovišču in naj upoštevajo opozorila ter navodila Zavoda za gozdove Slovenije, lastnika gozda Mestne občine Ljubljana in izvajalcev del.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

]]>
Novice
news-906 Wed, 07 Dec 2022 14:33:23 +0100 Podpisana pogodba za projekt eGozdarstvo index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=906&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2406f98209258dbe85fead764d483969 Včeraj, 5. 12. 2022, sta bili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na novinarski konferenci podpisani pogodbi za projekta, Načrta za okrevanje in odpornost: projekt eGozdarstvo in projekt Vzpostavitev Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. Na dogodku so sodelovali ministrica Irena Šinko, državni sekretar dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše. Projekt eGozdarstvo bo potekal do konca leta 2026, njegova skupna vrednost pa je preko 11,8 milijona €, od tega bo digitalni preobrazbi in povezljivosti javne gozdarske službe na Zavodu za gozdove namenjenih približno 8,4 milijona €. Ministrica Irena Šinko je na novinarski konferenci poudarila, da bodo projekti Načrta za okrevanje in odpornost podpirali ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji, dolgoročno trajnostno rast, naslavljajo pa tudi izzive zelenega in digitalnega prehoda. Državni sekretar dr. Darij Krajčič je podrobneje predstavil oba projekta, za katera sta se danes podpisali prvi pogodbi, in povedal, da je »… digitalna preobrazba javnega sektorja in gospodarstva nujna za dolgoročni razvoj in konkurenčnost države. S projektom eGozdarstvo se bo javni gozdarski službi omogočilo digitalizacijo osnovnih delovnih procesov, s poudarkom na terenskem zbiranju podatkov, pridobivanju novih visokotehnoloških podlag za odločanje ter poenostavljanju delovnih procesov.«

Zavod za gozdove Slovenije bo nosilni izvajalec projekta eGozdarstvo. Ob podpisu je direktor Gregor Danev poudaril: »V sklopu eGozdarstva se bo javna gozdarska in lovska služba tehnološko opremila za delo neposredno na terenu in v pisarnah, izboljšala bo povezljivost svojih enot ter razvijala gozdarski informacijski sistem – portal, ki bo omogočal vpogled in analize ključnih podatkov, ki jih zbirata javna gozdarska in lovska služba.« Poudaril je, da si v projektu želijo v čim večji meri razviti modeliranje in strojno učenje podatkov, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, in njihove potrditve s terenskimi popisi. Tako bi izboljšali odločanje javne gozdarske in lovske službe, tako v načrtovanju razvoja gozdov in prostorskem razvoju, kot pri odrejanju ukrepov v gozdnih ekosistemih in populaciji divjadi. To gozdarski sektor potrebuje tudi zaradi izkušenj s posledicami podnebnih sprememb – z izrednimi vremenskimi dogodki, za spremljanje EU politik na področju krčitev gozdov, izvajanje ukrepov obnove gozdov itd.

Poglavitni reformni cilj projekta eGozdarstvo, katerega skupna vrednost znaša 11.812.500,00 €, so poenostavitve na področju izvajanja gozdarske politike. Pričakovani učinek je tudi izboljšanje transparentnosti v gozdarski verigi z izboljšanjem podatkovnih baz z enotnim vpogledom v gozdarski informacijski sistem z aktualnimi podatki o stanju gozdov in izvedenih ukrepih. Poleg tega se bo razvila aplikacija E-gozd, s katero bo lastnikom in upravljavcem gozdov omogočen vpogled v načrtovane in izvedene ukrepe ter osnovne podatke o ekonomiki sečnje in spravila lesa ter prodaje lesa na trgu.

Z namenom zajemanja podatkov na enem mestu za potrebe vseh deležnikov ter možnosti analiz zgodovinskih podatkov za potrebe oblikovanja strategij in politik v oblikovanju prihodnje gozdarske politike v skladu z EU strategijami, bodo urejene in posodobljene evidence, registri in podatkovne baze ter njihove povezave z drugimi institucijami. Podatki bodo na voljo tudi lastnikom in upravljavcem gozdov za učinkovitejše gospodarjenje v gozdovih, hkrati pa bodo v ustrezni agregirani obliki na voljo širši javnosti, raziskovalcem, drugim resorjem itd. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami. Gozdarski in lovski informacijski sistem se bo povezoval s sorodnimi informacijskimi sistemi v državi: naravovarstveni informacijski sistem NARCIS, eVode, eProstor, E-kmetija, informacijski sistem SiDG itd.

 

]]>
Novice
news-905 Tue, 29 Nov 2022 17:29:27 +0100 Vabilo lastnikom gozdov za sadnjo na območjih Jelovice, ki so jih poškodovale ujme in podlubniki index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=905&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=30179136e542aa53460ec7bcab0cd9f3 V projektu JeloviZA bo Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled spomladi 2023 pričel s sadnjo 24.000 sadik gozdnega drevja za obnovo po ujmah in podlubnikih poškodovanih gozdov širšega območja Jelovice. S tem želimo povečati vrstno pestrost in odpornost gozda na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb z za to območje primernimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Lokacije bomo izbirali na projektnem območju v sodelovanju s pristojnimi revirnimi gozdarji. V projektu bomo lastnikom zemljišč zagotovili sadike primernih drevesnih vrst, zaščito zanje ter vso izvedbo (sadnja, obeleževanje in zaščita).

Vse, ki bi si želeli vključiti v projekt, prosimo, da kontaktirate sodelavko Ano Mežan  (ana.mezan@zgs.si) ali svojega revirnega gozdarja najkasneje do 23. decembra 2022. Skupaj bomo ugotovili, ali vaše površine ustrezajo izbranim kriterijem in se dogovorili o podrobnostih sodelovanja.

Februarja 2023 bo Zavod za gozdove za lastnike gozdov organiziral tudi izobraževalno delavnico o obnovi gozda po ujmah. Termin delavnice bo objavljen mesec dni pred dogodkom.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled

]]>
Novice
news-902 Wed, 16 Nov 2022 13:51:50 +0100 Prostovoljska akcija sajenja sadik na Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=902&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=81a2f6c43c1f635ed5fcd4c975693eeb Prostovoljce posameznike, podjetja in društva vabimo k sodelovanju pri obnovi pogorelega Krasa s saditvijo sadik gozdnega drevja v okviru prostovoljske akcije, ki bo potekala v soboto, 26. novembra 2022, od 9. do 13 ure pri Pomniku miru na Cerju. V letošnjem požaru na Krasu, največjem v zgodovini Slovenije, je bilo poškodovanih 2900 hektarov gozdov. Obnova poškodovanih gozdov, ki predstavljajo neločljiv del naravnega okolja na Krasu, bo trajala desetletja, začne pa se s prvim korakom, zato ne smemo izgubljati časa.

Posadili bomo čim večje število sadik avtohtonih vrst listavcev in obnovili del v požaru poškodovanih gozdov. Organizatorji naprošamo vse udeležence, da pridejo na akcijo primerno opremljeni (terenska obutev in obleka) ter s sabo prinesejo orodje za sajenje (kramp).

 

Obvezne so prijave preko obrazca na spletni strani www.skupajzakras.si, ki jih pričakujemo najkasneje do 22. 11. 2022.

Dodatne informacije so na voljo pri Tini Dolenc, 051 354 666 ali na pr@kali.si

 

Hvala za vaš posluh in pripravljenost, da skupaj pripomoremo k obnovi poškodovanih gozdov!

 

NAVODILA ZA POT:

Koordinate Pomnika miru na Cerju: 45.87252859297448, 13.616085446432574

Na hitri cesti H4 Ljubljana–Nova Gorica izberite izvoz za Miren. Pot iz Mirna nadaljujete v smeri Opatjega sela in pazite na odcep levo proti Muzeju na Cerju.

]]>
Novice
news-898 Fri, 04 Nov 2022 09:19:30 +0100 Srečanje ob mednarodnem dnevu Biosfernih rezervatov - MAB index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=898&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6a226487eeeb4831c8efb84bf25251b3 Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev se je 3. 11. 2022 na gozdarski fakulteti v Beogradu udeležil 1. srečanja ob mednarodnem dnevu Biosfernih rezervatov - MAB. Dogodek je nudil idealno priložnost za pogovore o bodočem sodelovanju z JP Srbijašume in Gozdarskim inštitutom Srbije na področju podnebnih sprememb in upravljanju z območji Natura 2000. Biosferni rezervat predstavlja ekosistem z rastlinami in živalmi, ki je nenavadnega in znanstvenega pomena, hkrati pa spodbuja ohranjanje in trajnostno rabo naravnih virov.

Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme) je Unesco ustanovil v začetku sedemdesetih, da bi izboljšal odnose med ljudmi in njihovim naravnim okoljem.

 

]]>
Novice
news-897 Thu, 03 Nov 2022 15:38:03 +0100 Vodstvo Zavoda za gozdove Slovenije je obiskalo javno podjetje Vojvodinašume v Srbiji index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=897&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=bf5ccfaa0c9f5dc0802f3a7518886c40 Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je danes obiskal javno podjetje Vojvodinašume v Novem Sadu. Pogovori z vodstvom JP Vojvodinašume so tekli o možnostih bodočega sodelovanja v projektih na področju podnebnih sprememb in obnove obrečnih gozdnih habitatnih tipov, upravljanjem s populacijami divjadi in upravljanjem območij Natura 2000. JP Vojvodinašume je podjetje ki gospodari z gozdovi v srbski pokrajini Vojvodini. Razvojna dejavnost poteka v smeri izboljšanja organizacijske strukture družbe, racionalizacije dela in razvoja osnovnih dejavnosti, kot so: gojenje, varstvo in raba gozdov, načrtovanje, upravljanje zavarovanih naravnih dobrin, drevesničarska proizvodnja, lovstvo, in drugi. Veliko pozornosti namenjajo tudi razvoju spremljajočih dejavnosti, kot so upravljanje z ribolovnimi vodami, vzreja rib in ribje mladice ter uporaba drugih gozdnih dobrin. Podjetje ima vzpostavljeno dolgoročno sodelovanje z znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami pri razvoju in izvajanju razvojnih programov in projektov ter usposabljanju strokovnjakov.

]]>
Novice
news-892 Wed, 05 Oct 2022 09:48:17 +0200 Začetek projekta Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin v gozdovih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=892&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=faef51e21c707278aec66699504fcb82 Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije sta v septembru 2022 začela izvajati projekt Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin v gozdovih. V dvoletnem projektu, ki ga financira Sklad za podnebne spremembe, bomo naslovili problematiko invazivnih tujerodnih rastlin, ki ogrožajo naravno ravnovesje v slovenskih gozdovih. Vremenskih ujme in napadi podlubnikov so v zadnjem desetletju povzročile številne poškodbe v slovenskih gozdovih. V poškodovanih gozdovih so se na nekaterih območjih naselile tujerodne vrste rastlin, ki otežujejo ali celo onemogočajo naravno obnovo gozdov. Invazivne tujerodne vrste s hitro rastjo in širjenjem negativno vplivajo na naravne procese v gozdu ter rušijo naravno ravnovesje v gozdnih ekosistemih. So ena največjih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo lahko gospodarsko škodo, nekatere imajo lahko tudi škodljive vplive na zdravje ljudi. Med invazivnimi tujerodnimi rastlinami so v slovenskih gozdovih najbolj razširjene japonski oz. češki dresnik, navadna barvilnica ter veliki pajesen in žlezava nedotika. Veliki pajesen in žlezava nedotika sta na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo.

Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije začenjata z izvajanjem novega projekta »Varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin v gozdovih«. Aktivnosti, ki jih bomo izvajali v letih 2022 in 2023, so financirane iz Sklada za podnebne spremembe. V projektu bomo za izbrane vrste razvijali metode zatiranja, pripravili karto ogroženih območij, normative za izbrane metode zatiranja in podlage za vključitev problematike v sistem gozdarskega načrtovanja. Pripravili bomo izobraževalno gradivo za gozdarske strokovnjake in za lastnike gozdov, izvedli izobraževanja in osveščali javnost o pomenu varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin preko medijev.

V projektu nadgrajujemo rezultate projekta LIFE ARTEMIS, v okviru katerega se je začelo intenzivno delo na področju varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami v gozdovih. Rezultati projekta LIFE ARTEMIS so dostopni na spletni strani: https://www.tujerodne-vrste.info/.

Lastniki gozdov na območju požara Goriški Kras bodo vključeni v izobraževanje o invazivnih tujerodnih vrstah rastlin že v letošnjem letu

Prve aktivnosti projekta, ki se začenjajo v jeseni, bodo osredotočene na drevesno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima) in na zelnato rastlino navadno barvilnico (Phytolacca americana). Obe vrsti se širita tudi v gozdovih, poškodovanih po letošnjem požaru na goriškem Krasu. Na območju požarišča bomo določili poizkusne objekte za proučevanje izbranih metod zatiranja in zadrževanja širjenja vrst. Prva izobraževanja za lastnike gozdov na goriškem Krasu bomo izvedli že to jesen. Poudarek bo na vrstah, ki se pojavljajo na območju požarišča, predstavljene bodo metode njihovega zatiranja in zadrževanja širjenja.

]]>
Novice
news-891 Fri, 30 Sep 2022 15:32:13 +0200 Izdelan predlog Načrta sanacije za gozdove, poškodovane v požaru Goriški Kras index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=891&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e9069c429c52ee24b922dab97e92f666 Zavod za gozdove Slovenije je izdelal predlog Načrta sanacije za gozdove, poškodovane v požaru Goriški Kras. Predlog načrta je bil danes oddan na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skupna ocenjena vrednost stroškov za izvedbo ukrepov sanacije poškodovanih gozdov je 23.672.408 EUR. Načrt sanacije je izdelan za celotno površino gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras. V načrt so vključeni ukrepi za izvedbo sanacije, ki jih načrtuje, dovoljuje ali določa Zavod za gozdove Slovenije. Pri načrtovanju ukrepov smo v največji možni meri upoštevali predloge lastnikov gozdov, lokalnih skupnosti, strokovnih služb s področja varstva narave, varstva kulturne dediščine in ostalih deležnikov, ki so predstavljeni v prilogah načrta. Ukrepe smo glede na obseg poškodb, poudarjenost funkcij gozdov, gozdna rastišča in glede na ogroženost gozda razdelili v tri prioritete.

V izračun stroškov sanacije so vključeni stroški poseka in spravila poškodovanega drevja, obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov, gradnje/rekonstrukcije gozdnih prometnic, protipožarnega varstva, stroški vzdrževanja življenjskega okolja prostoživečih živali in ohranjanja oz. nege biotopov, stroški aktivnosti komuniciranja, izobraževanja in sodelovanja z javnostmi, lastniki gozdov in deležniki, stroški monitoringa stanja gozdov ter učinkov izvedenih ukrepov.

V načrtu sanacije so predvidene aktivnosti za obdobje od 2022 do 2028.

]]>
Novice
news-889 Thu, 22 Sep 2022 10:38:54 +0200 Delavnica za prebivalce Krasa: Kako obnoviti gozdove, poškodovane po požaru na Krasu? index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=889&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f2a5297b0a72e44da699acf0bc83763c V sredo, 21. 9. 2022, je v kulturnem domu v Kostanjevici na Krasu v organizaciji občine Miren-Kostanjevica in Zavoda za gozdove Slovenije potekala delavnica z naslovom: "Kako obnoviti gozdove, poškodovane po požaru na Krasu?" Delavnice se je udeležilo več kot 50 lokalnih prebivalcev, lastnikov gozdov in predstavnikov lokalne skupnosti, občine Miren Kostanjevica in Zavoda za gozdove Slovenije. Udeležence delavnice sta uvodoma nagovorila Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica in Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je uvodoma poudaril ključno vlogo sodelovanja lastnikov gozdov, lokalne skupnosti in gozdarske stroke pri sanaciji poškodovanih gozdov. Sledili so predlogi za izboljšanje požarne varnosti na območju, ki jih je predstavil Erik Lasič iz Občine Miren-Kostanjevica.

V gozdarskem delu predstavitve je Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana ZGS, predstavil zgodovino gozdnih požarov na območju, potek intervencijskih gozdarskih del v času gašenja največjega požara v zgodovini Slovenije in po gašenju požara ter posledice požara. Sledila je predstavitev Mateja Kravanje, vodje odseka za ukrepe v gozdovih na ZGS OE Sežana, ki je prestavil podatke o opožarjenih površinah in izhodišča za načrt sanacije gozdov: začeli bodo z odstranjevanjem poškodovanih dreves v bližini naselij in infrastrukture, nadaljevali bodo s sanacijo najbolj poškodovanih gozdov, potem pa bodo sledile še aktivnosti v ostalih gozdovih. Drevesne vrste, uporabljane pri sanaciji, bodo predvsem toploljubni hrasti in javorji, na najbolj revnih rastiščih pa načrtujejo tudi setev črnega bora. Ker smo v letošnjem letu v semenskem letu, bodo to izkoristili za nabiranje semena, ki ga trenutno za sanacijo še ni dovolj. Predstavil je tudi priporočene ukrepe na področju protipožarnih prometnic, poudarek bo predvsem na širitvi in vzdrževanju obstoječih prometnic. Predstavitev Zavoda za gozdove Slovenije je zaključil s pozivom lastnikom gozdov, naj se pri sanaciji združijo in sodelujejo z gozdarji ZGS.

Predstavitvam je sledilo zbiranje predlogov udeležencev za načrt sanacije z diskusijo, ki jo je moderiral mag. Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na ZGS. Udeleženci so svoje predloge zapisali na liste, ki so jih razvrstili po kategorijah: gozdne prometnice, bodoča drevesna sestava, uporaba lesne biomase, pomen kraške krajine, multidisciplinarni pristop med gozdarstvom, kulturno dediščino, turizmom in drugimi panogami za trajnostni razvoj, ohranjanje kraške krajine in izboljšanje podobe Krasa po sečnji interventnih presek. Na koncu so sledila še vprašanja in odgovori, udeleženci pa so pozvali strokovnjake k upoštevanju njihovih pobud.

]]>
Novice
news-888 Tue, 20 Sep 2022 10:16:53 +0200 Zavod za gozdove Slovenije je pričel z odstranjevanjem nelegalno označenih kolesarskih poti po mirnih conah na Pohorju index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=888&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a6996434995cfee2d95925718b769a66 Rekreacija v gozdnem prostoru se je v preteklih desetletjih močno razširila, tudi na predele, kjer množična prisotnost ljudi iz različni razlogov ni zaželena (varstvo narave, gozdna proizvodnja, …). Na območni enoti Maribor Zavoda za gozdove Slovenije smo pričeli z odstranjevanjem vseh neusklajenih ter nelegalno postavljenih signalizacij za kolesarske in druge poti, ki vodijo skozi zaprte predele Pohorja oziroma t.i. mirne cone. Na Zavodu za gozdove Slovenije v zadnjih letih opažamo znaten porast števila obiskovalcev gozdnega prostora na Pohorju. Obisk se močno povečuje tudi v predelih, kjer množična prisotnost človeka ni zaželena. To so predeli Pohorja, ki so zaradi ohranjanja ugodnega življenjskega prostora za številne redke in občutljive živalske vrste ter njihove gozdne ekotope namensko izločeni kot mirne cone.

Večina pohorskih gozdov in gozdnih cest je odprta za turizem in rekreacijo. Le manjši delež ohranjenih površin gozdov je zaradi zahtev določenih živalskih vrst namenjen ohranjanju miru v tako imenovanih mirnih conah. S tem namenom je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov in občinami vzpostavil poseben režim uporabe omrežja gozdnih cest na Pohorju, ki je v veljavi že več desetletij. S tem režimom smo mirne cone zaprli za ves promet, razen za lastnike gozdov in gospodarjenje z gozdovi. Kljub prometnim označbam, ki prepovedujejo vožnjo, se rekreacija širi v te gozdove, ki potrebujejo mir in bi za rekreacijsko rabo morali ostati zaprti.

Med sporne prakse sodi označevanje kolesarskih poti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije in lastnikov gozdov po gozdnih cestah, ki so s posebnim režimom za javnost zaprte. Označevalci s strani različnih organizacij tako mimo Zakona o gozdovih spreminjajo režim uporabe gozdnih cest. Spodnja fotografija prikazuje primer samovoljnega in nedopustnega spreminjanja režima uporabe gozdne ceste na Pohorju z nelegalnim dodajanjem dopolnilne table za izjemo.

Kolesarji, ki sledijo tem oznakam in zaidejo na tako označeno gozdno cesto predstavljajo motnjo v mirnem gozdnem prostoru, hkrati pa so tudi v prekršku in bi lahko bili oglobljeni za vožnjo po gozdni cesti, kjer je promet s posebnim režimom prepovedan. Zavod za gozdove Slovenije je zato začel z odstranjevanjem vseh neusklajenih in nelegalno postavljenih usmerjevalnih tabel skozi mirne cone.

]]>
Novice
news-887 Mon, 19 Sep 2022 14:04:08 +0200 ZGS na 54. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=887&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=73dc53ba0328a3b94639f241fbb6a41d Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) se je v okviru postavitve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP) od 14. do 18. septembra 2022 predstavljal na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS). Osrednja tema stojnice je bila predstavitev poklicev v gozdarstvu, ki je potekala pod sloganom »Postani gozdar!«, predstavitev pa je dopolnjevala promocija pravilnega ravnanja z gozdom in gozdnega bontona pod sloganom »Skrbno z gozdom!«. Tema »Postani gozdar!« je bila na stojnici predstavljena s ciljem promocije gozdov in gozdarstva ter spodbujanja dijakov in študentov za vpis v izobraževalne programe, vezane na poklice v gozdarstvu. Predstavniki MKGP, ZGS in gozdarskih izobraževalnih inštitucij, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Sredne lesarske in gozdarske šole Maribor in Biotehniške fakultete v Ljubljani - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, so obiskovalce nagovarjali k šolanju za gozdarske poklice od poklicne do univerzitetne stopnje. S tematiko »Skrbno z gozdom!« so gozdarji izobraževali in ozaveščali obiskovalce o nujnosti ustreznega ravnanja in obnašanja ob obisku gozda. Gozdni bonton je zbirka pravil, ki jih moramo upoštevati ob obisku gozda.

V sklopu 54. MOS je potekal tudi strokovni posvet s področja lesnopredelovalne industrije, ki so se ga udeležili strokovnjaki in predstavniki različnih členov gozdno-lesne verige. Dogodka z naslovom »Priložnosti gozdno-lesnega sektorja za povečanje surovinske samooskrbe slovenskega gospodarstva« so se udeležili državni sekretar mag. Dejan Židan, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo Darko Sajko ter predstavnika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja lesne in pohištvene industrije.

S strani ZGS se je dogodka udeležil Jože Mori, vodja sektorja za ukrepe v gozdovih, ki je sodeloval na okrogli mizi. Predstavil je področja dela in delovanje ZGS ter njegovo vlogo pri samooskrbi države z lesom. Posebej je izpostavil pomen izdelave desetletnih območnih gozdnogospodarskih načrtov. Podal je možne razloge za naslavljanje razlike med načrtovanim in dejanskim posekom. Ob zaključku predstavitve pa je izpostavil velik pomen dobre komunikacije in sodelovanja med institucijami. Ob koncu srečanja so udeleženci ugotovili, da se mora dialog nadaljevati ter izrazili nujnost bolj učinkovitega in hitrejšega naslavljanja aktualnih tematik.

]]>
Novice
news-886 Thu, 15 Sep 2022 15:42:52 +0200 Novi direktor Zavoda za gozdove Slovenije je Gregor Danev index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=886&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=59997fd6588d4c1ee43eb39dc3b25e6e Vlada Republike Slovenije je 7. 9. 2022 izdala odločbo o imenovanju Gregorja Daneva za direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Mandat, ki ga začenja z današnjim dnem, bo trajal do 14. septembra 2026 z možnostjo ponovnega imenovanja. Gregor Danev je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva z dolgoletnimi izkušnjami na vodstvenih položajih v strokovnih institucijah. Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) je zaposlen od leta 2019, do nastopa funkcije direktorja je bil vodja projektne pisarne.

V dosedanji karieri je pomembno prispeval k ohranjanju in varovanju narave v slovenskih gozdovih, ter k razvojnemu delu v gozdarstvu, zlasti na področju koordinacije in vodenja mednarodnih projektov. Ob začetku dela je v sporočilu sodelavcem poudaril: »Gozd se v današnjem času sooča s številnimi izzivi, ki jih prinašajo okoljske in podnebne spremembe, povečujejo se tudi družbene potrebe in pritiski nanj. Gozdarska stroka bo imela ključno vlogo pri usmerjanju razvoja gozdov, pri tem pa se bomo soočali s številnimi izzivi. Izzive bomo premagovali z vestnim in strokovnim delom ter medsebojnim spoštovanjem, tako znotraj našega kolektiva kot v odnosu z lastniki gozdov, deležniki in drugimi institucijami v gozdnem prostoru.«

]]>
Novice
news-885 Wed, 14 Sep 2022 17:30:35 +0200 ZGS na Sejmu Narava–zdravje in Otroškem bazarju index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=885&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=78b864cd88d988e478faecf34c32665b Zavod za gozdove Slovenije se je v okviru postavitve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije od 9. do 11. septembra 2022 predstavljal na sejmu Narava - zdravje. Na sejmu so bila predstavljena pravila vedenja v gozdu - Gozdni bonton, ter v obliki gozdne učne poti dosežki in dobre prakse javne gozdarske službe. V okviru sejma je potekal tudi Otroški bazar, zato je bil velik poudarek tudi na gozdni pedagogiki. Poleg klasičnih aktivnosti in gozdne učne poti obiskovalcem smo omogočili tudi interaktivno družabno igro in peko koruze na ognju za otroke. Izvedli smo delavnice gozdne pedagogike za okrog 150 šolskih otrok in več skupin iz bližnjih vrtcev, stojnico je obiskala tudi ga. Irena Šinko, Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Večino obiskovalcev pa so predstavljale družine in otroci, katerim smo skozi igro in uganke približali delo gozdarja in različna znanja o gozdovih.

Utrinke iz sejma si lahko ogledate v spodnji galeriji.

 

]]>
Novice
news-884 Wed, 14 Sep 2022 17:20:24 +0200 Delavnica in medijski dan: »Kako obnoviti gozdove, poškodovane v požaru na krasu?« index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=884&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=966153ce577bddd620f60c3bda76ff65 V četrtek in petek, 8. in 9. septembra 2022, sta v konferenčni dvorani Pomnika miru na Cerju potekala delavnica in novinarska konferenca, na kateri so nosilci načrta sanacije, predstavniki slovenske in mednarodne gozdarske stroke, predstavniki lokalne skupnosti, lastnikov gozdov, nevladnih organizacij in drugi razpravljali na temo obnove gozdov, poškodovanih v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije, ki je na Krasu poškodoval 2.900 ha gozdov. Udeležence delavnice so pozdravili: župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije in dr. Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sledila je predstavitev izhodišč za načrt sanacije poškodovanih gozdov, ki sta jo pripravila Boštjan Košiček in Matej Kravanja iz Območne enote ZGS Sežana. Prof. dr. Hojka Kraigher iz Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavila predstavitev z naslovom: »S kakšnim gozdnim reprodukcijskim materialom bomo obnavljali gozdove na Krasu?« in  projekt LIFE SySTEMiC, za njo pa sta primere sanacije gozdov po gozndih požarih predstavila prof. dr. Fabio Salbitano iz Univerze v Firencah in Miran Lanščak iz Hrvatskega šumarskega instituta. Predstavitve je zaključila Nadja Šučurović, ki je predstavila Projekt O2 - Pogozdovanje iz zraka z brezpilotnimi letalniki.

Predstavitvam je sledil delavnični del, ki ga je moderiral mag. Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na ZGS. Pomemben del delavnice so predstavljala stališča, ki so jih na temo sanacije gozdov izrazili predstavniki lokalnih skupnosti. Osrednji izdelek delavnice je paleta usmeritev za pripravo načrta sanacije za gozdove, poškodovane v požaru na Krasu. V petek, 9. 9. 2022, pa je od 10. do 14. ure potekala predstavitev za medije, ki je vsebovala novinarsko konferenco in terenski ogled.

]]>
Novice
news-883 Wed, 24 Aug 2022 12:54:06 +0200 Javne obravnave gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov in okoljskih poročil index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=883&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6fe7ba191d9802c86a1649c8018b72fb Lastnike gozdov, deležnike v gozdnem prostoru in vse, ki jih zanima razvoj gozdov na njihovem območju, vabimo k udeležbi na javnih obravnavah osnutkov gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij za obdobje 2021–2030 ter okoljskih poročil z dodatkoma, ki bodo potekale od 25. 8. do 2. 9. 2022 ob 17. uri na 14 lokacijah po Sloveniji. Slovenija ima bogato tradicijo načrtnega upravljanja z gozdovi. Gozd pokriva 58 % površine Slovenije, zato prav gozd in ohranjena narava prispevata k prepoznavnosti države in odslikavata odnos družbe do trajnostnega razvoja, s katerim se poskušajo zagotoviti trajnostna raba in upravljanje gozdnih virov ter trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali ter njihovih življenjskih prostorov. Z gozdarskim načrtovanjem uresničujemo cilje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarje-nja z gozdovi. V letih 2020, 2021 in 2022 poteka obnova območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih.

Zavod za gozdove Slovenije skladno s 14. členom Zakona o gozdovih izvaja javno razgrnitev osnutkov gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij za obdobje 2021–2030. V okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje skladno s 43. členom Zakona o varstvu okolja poteka tudi javna razgrnitev pripadajočih okoljskih poročil. Javna razgrnitev območnih načrtov in okoljskih poročil z dodatkoma poteka od 26. julija 2022 do vključno 2. septembra 2022. V okviru javne razgrnitve se lahko najširša javnost seznani z relevantnimi dokumenti ter poda mnenja in pripombe na objavljene dokumente. Mnenja in pripombe lahko zainteresirani posamezniki in organizacije oddajo na spletni strani: www.zgs.si/on2021.

Termini in lokacije javnih obravnav:

]]>
Novice
news-880 Thu, 11 Aug 2022 16:02:00 +0200 Vabilo: ZGS na sejmu AGRA 2022 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=880&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ced38ea027a5438b490b016dbd2b6bff Zavod za gozdove Slovenije bo od 20. do 25. avgusta 2022 sodeloval na jubilejnem 60. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. V nedeljo, 21. avgusta 2022, bo potekalo 22. državno sekaško tekovanje lastnikov gozdov za memorial Janka Mazeja. Pri gozdarski brunarici in drevoredu, ki jo obkroža, pa bo potekala predstavitev ukrepov sodobne nege gozda in gospodarjenja z gozdovi v času podnebnih sprememb. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v okviru sejma AGRA v Gornji Radgoni vsako leto organizira državno sekaško tekmovanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov. V letošnjem letu bo tekmovanje potekalo v spomin tragično preminulemu Janku Mazeju, ki je skozi svoje sodelovanje na tekmovanjih pustil neizbrisen pečat. Tekmovanje, na katerem bo sodelovalo 14 ekip iz vse Slovenije, bo potekalo v nedeljo, 21. avgusta 2022, na poligonu Zavoda za gozdove Slovenije. Pred gozdarsko brunarico se bodo obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo predstavili izzive podnebnih sprememb za gozdove in ukrepe sodobne nege gozda. Z aktivnostmi gozdne pedagogike bo poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino. Na ogled bo tudi video-material in filmi o gozdu in gozdarstvu.

Lepo vabljeni!

Program Zavoda za gozdove Slovenije na sejmu AGRA 2022

Termin / lokacija

Aktivnost

sobota, 20. 8. ob 12. uri

sejemski drevored

Slavnostna zasaditev drevesa v sejemskem drevoredu. Predstavniki ZGS bodo po otvoritveni slovenosti sodelovali pri tradicionalni slavostni zasaditvi japonske češnje v sejemskem drevoredu z gostujočo državo Japonsko.

nedelja, 21. 8. od 10. do 18. ure

demonstracijski prostor

22. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov za memorial Janka Mazeja. Namen tekmovanja je popularizirati varno in učinkovito delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in varovalno opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu.

 

10:00 Otvoritev tekmovanja, uvodni nagovori predstavnikov MKGP, ZGS in lastnikov gozdov

 

17:00 Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad v maneži

 

nedelja, 21. 8. ob 13:30 – 15:00

dvorana št. 2

Okrogla miza: Izzivi sodobne nege gozda. Na okrogli mizi bo govora o izzivih sodobne nege gozda in o korakih za njeno čim hitrejšo uvedbo.

od 22. do 24. 8. 2022

ob 11.00 in 13.30

Demonstracije varnega dela z motorno žago. Dvakrat dnevno, ob 11. uri in 13:30, bodo na poligonu ZGS potekale demonstracije varnega dela z motorno žago. Usposobljeni inštruktorji varnega dela ZGS bodo na voljo tudi za vprašanja in nasvete glede varnega dela v gozdu.

 

vse dni sejma

 

gozdarska brunarica na sejmu

Predstavitev v gozdarski brunarici in drevoredu. Pred gozdarsko brunarico se bodo obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji, ki bodo odgovarjali na njihova vprašanja. Potekala bo predstavitev sodobne nege gozda. Z aktivnostmi gozdne pedagogike bo obisk zanimiv tudi za šolsko in predšolsko mladino. Na ogled bodo filmi s področja gozdarstva, predvsem prilagajanja gozdov na podnebne spremembe. Potekala bo predstavitev evropskih projektov LIFE SySTEMiC – trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb in LIFE IP CARE4CLIMATE.

Na Zavodu za gozdove Slovenije se veselimo ponovnega snidenja z obiskovalci sejma.

]]>
Novice
news-879 Thu, 11 Aug 2022 15:57:09 +0200 Taborniški Zlet index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=879&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=857714843cac8a52484ebddd90bd6760 Med 29. 7. in 7. 8. 2022 je na smučišču Cerkno potekal Taborniški Zlet, vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravijo vsaka štiri leta. Zavod za gozdove Slovenije je na Zletu sodeloval z izvedbo delavnic – aktivnosti gozdne pedagogike za tabornike in taborniške vodnike. Gozdarke in gozdarji smo na Zletu za tabornike pripravili delavnice, na katerih so učili o gozdu in podnebnih spremembah ter povezavo med kodeksom Obisk v naravi, načeli slovenskega gospodarjenja z gozdom in gozdnim bontonom. Inštruktorji Zavoda za gozdove Slovenije pa so s taborniškimi vodniki izvajali delavnice varnega dela v gozdu, kjer so se naučili, kako na legalen in varen način pridobiti les za izdelavo taborniških objektov.

Udeležba Zavoda za gozdove Slovenije je potekala v sodelovanju z družbo Slovenski državni gozdovi in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti.

]]>
news-877 Fri, 05 Aug 2022 08:31:06 +0200 Napotki lastnikom gozdov pred začetkom sanacije požarišča na Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=877&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=bcaeab4eecb0e630fa2cb974f88b487b Najpomembnejša pravica lastnikov gozda, ki jo lahko razumemo tudi kot dolžnost, je gospodarjenje z gozdovi, kamor spada tudi sanacija v požaru prizadetih gozdov. Zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije OE Sežana bomo v dveh mesecih izdelali načrt sanacije, v katerem bodo podrobneje opredeljene površine za naravno obnovo, umetno obnovo s setvijo oz. sajenjem ter potrebna proračunska sredstva za sanacijo. Na približno polovici površin, k jih je v juliju prizadel požar, bomo uvedli gozdne sestoje v naravno pomlajevanje, zlasti kjer je vršni požar zajel posamezne skupine drevja. Sečnja dreves, ki jih je poškodoval požar, se lahko začne že pred izdelavo sanacijskega načrta. Kjer bodo posekana drevesa na večji površini, pa bo potrebno gozd umetno obnoviti s setvijo in sajenjem semena oz. sadik gozdnega drevja. Stroški semena, sadik in potrebnega materiala za varstvo sadik so financirani iz sredstev proračuna, delo obnove je sofinancirano.

Posek poškodovanega drevja se bo začel že letos, obnova s setvijo in sajenjem pa verjetno spomladi prihodnjega leta. Podobno kot na velikih požariščih iz preteklih let bomo zagotovili semena in sadike drevesnih vrst, prilagojenih rastišču ter potreben material za zaščito sadik pred rastlinojedo divjadjo.

Zato pozivamo vse lastnike gozdov, da s sanacijo začnete čim prej. Svojo namero, da bi radi začeli s sečnjo sporočite na telefonsko številko 05 70-74-403 (8-10 ure vsak delavnik) oz. na e-naslov oesezana@zgs.gov.si. Pri tem sporočite ime in priimek, kontaktne podatke (telefonsko številko ali e-naslov), parcelno številko ter katastrsko občino parcele na kateri bo potekala sečnja.

V nadaljevanju se bomo ustavili tudi ob najpogostejših vprašanjih, s katerimi se sreča lastnik gozda pred začetkom sanacije požarišča.

Kako pridobim dovoljenje za posek?

Drevje lahko posekate po pridobitvi odločbe o dovolitvi poseka izbranih dreves (v nadaljevanju odločba). Pridobite jo tako, da najprej sporočite svojo namero na zg. opisan način. Revirni gozdar vas bo kontaktiral glede skupnega ogleda vašega gozda in odkazila. Glede na stanje gozda in vaše potrebe bosta izbrala drevje primerno za posek. Odkazilu sledi izdaja odločbe.

Kdaj lahko revirni gozdar opravi odkazilo in koliko stane?

Odkazilo se izvaja čez vse leto, za posek pa je najprimernejši zimski čas, ko je drevje v mirovanju. Zaradi velikega števila vlog za odkazilo pred sanacijo gozda bo verjetno čakalna doba daljša kot običajno. Če sporočite svojo namero takoj, se boste izognili slabi volji v primeru, da zaradi zasedenosti gozdar ne bo mogel takoj obravnavati vaše vloge. Odkazilo je brezplačno.

Ali je gozdar dolžan pokazati meje moje parcele?

Ne. Za parcelne meje odgovarja lastnik. Lastnik skrbi tudi za vidnost meja svoje posesti. Pri tem je najbolje spoštovati tradicionalna nepisana pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši, če tudi to ni uspešno, so za vzpostavitev meje pristojna geodetska podjetja.

Kaj potrebujem za posek drevja na parceli, katere nisem lastnik?

Potrebujete pisno pooblastilo lastnika, ki vas pooblašča za postopek skupne izbire drevja za posek. Pooblastilo dostavite revirnemu gozdarju, s katerim se dogovorite za odkazilo.

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana

]]>
news-876 Mon, 01 Aug 2022 13:00:37 +0200 Javne razgrnitve območnih načrtov in okoljskih poročil index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=876&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0730d6bd1ca996ebe7eb2ae3c09cce24 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) skladno s 14. členom Zakona o gozdovih začenja z javno razgrnitvijo osnutkov gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij za obdobje 2021-2030 in v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje skladno s 43. členom Zakona o varstvu okolja tudi javno razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN. V okviru javne razgrnitve se bo najširša javnost lahko seznanila z relevantnimi dokumenti in na objavljene dokumente podala mnenja in pripombe. V času javne razgrnitve bodo izvedene tudi javne obravnave s predstavitvami vseh razgrnjenih dokumentov po urniku zapisanem v preglednici na dnu te spletne strani v poglavju Kraj in čas javnih razgrnitev in javnih obravnav.

Javna razgrnitev traja od 26. julija 2022 do vključno 2. septembra 2022.

Na ZGS smo v letu 2021 pripravili 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO) in 15 območnih lovsko upravljavskih načrtov (LUN) za obdobje 2021-2030. Ob izdelavi območnih načrtov smo na ZGS med 1. 11. 2020 in 31. 12. 2020 zbirali predloge in pobude, v letu 2021 pa izvedli dva sklopa participativnih delavnic, pri katerih smo s strani zainteresirane javnosti zbrali številne pobude, ki smo jih pri izdelavi osnutkov območnih načrtov tudi upoštevali. Pripravljena je bila tudi anketa, s katero smo v širšem krogu deležnikov ovrednotili pomembnost ciljev gospodarjenja z gozdovi po posameznih gozdnogospodarskih območjih.

Pomemben del formalno določenega participativnega procesa izdelave in sprejemanja območnih načrtov ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja narave predstavljajo javne razgrnitve in javne obravnave območnih načrtov, v okviru katerih zbiramo konkretne pripombe na posamezne območne GGN GGO in LUN ter na okoljski poročili z dodatkoma za varovana območja narave.

Območni načrti so letos prvič presojani v postopku celovite presoje vplivov na okolje, zato bo hkrati z javno razgrnitvijo potekala tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN. V postopku celovite presoje vplivov na okolje smo po vsebinjenju, ki je bil izveden v juniju 2021 izdelali okoljski poročili z dodatkoma za  varovana območja, za katera je Ministrstvo za okolje in prostor pozvalo pristojne mnenjedajalce k podaji mnenj. Po dveh dopolnitvah je Ministrstvo za okolje v juniju 2022 izdalo tudi mnenji o ustreznosti okoljskih poročil z dodatkoma. V mnenju je tudi navedeno, da se okoljski poročili z dodatkoma lahko javno razgrneta.

Vsi javno razgrnjeni dokumenti po posameznih gozdnogospodarskih oz. lovsko upravljavskih območjih so dostopni v spodnjih preglednicah v stolpcu »prenos dokumenta«. ZGS vljudno vabi zainteresirano javnost k podajanju pisnih mnenj in pripomb. Mnenja in pripombe na posamezen dokument je mogoče oddati na obrazcu dostopnem v spodnjih preglednicah v stolpcu »obrazec za pripombo« do vključno 2. septembra 2022. V nadaljevanju postopka se anonimna mnenja in pripombe ter nerelevantni komentarji ne bodo upoštevali.

Predloge in pripombe lahko oddate na namenski spletni strani.

]]>
Novice
news-875 Thu, 28 Jul 2022 12:33:52 +0200 Obvestilo glede spravila intervencijsko posekanega lesa po požaru na Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=875&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a2022e684d68036412641f01ba476224 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v zvezi z obsežnim požaru na Krasu pripravlja poročilo o požaru in popis stroškov izvedenih ter koordinira nadaljnja dela, ki so potrebna za sanacijo požara. V tej fazi gre predvsem za odvoz sečnih ostankov na preventivnih posekah ob prometnicah, ki so bile izdelane za zajezitev ognja. Posušeni sečni ostanki bi, v kolikor jih ne bi odstranili, lahko postali vir goriva za nove gozdne požare. Spravilo sečnih ostankov izvaja družba Slovenski državni gozdovi. Večino lesa bodo predelali v lesne sekance in ostali les za kurjavo, po prodaji pa prihodke razdelili med lastnike gozdov. Lastniki lahko les pospravijo tudi sami.

Lastnike gozdov, ki bi intervencijsko posekan les želeli spraviti sami, prosimo, da v tajništvo ZGS OE Sežana (telefon: 05 70-74-400; OESezana@zgs.si) do 1. 8. sporočijo:

  • Ime in priimek,
  • katastrsko občino,
  • št. parcele.

Prosimo jih tudi, da na terenu označijo meje svoje parcele, kjer bodo spravljali les. Lastniki lahko les sami pospravijo do 8. avgusta.

]]>
Novice
news-870 Thu, 21 Jul 2022 17:12:46 +0200 Državni sekretar dr. Darij Krajčič obiskal Zavod za gozdove Slovenije index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=870&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=18040e2ff1019ef8e6de904780495dbd Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič je v torek, 12. 7. 2022, obiskal Centralno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Vodstvo je državnemu sekretarju predstavilo ključne izzive zavoda do leta 2030 ter predloge za prihodnje sodelovanje. Po uvodnih pozdravih državnega sekretarja in v. d. direktorja ZGS je dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve, predstavil delo Zavoda za gozdove Slovenije in izpostavil aktualne izzive, ki bodo krojili delovanje ZGS v prihodnosti. Nato je mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja ZGS, predstavil področja dela in delovanje ZGS, ob zaključku predstavitve pa je izpostavil velik pomen dobre komunikacije in sodelovanja med institucijami. Svoje mnenje je podal tudi predsednik Sveta ZGS, dr. Gregor Meterc. Sodelavci centralne enote ZGS so pripravili tudi predstavitev dela javne gozdarske službe in razvojnih projektov, ki se trenutno izvajajo in nadgrajujejo strokovna znanja zaposlenih.

Ob koncu srečanja so udeleženci ugotovili, da se mora dialog nadaljevati, predlagali so tudi redna srečanja predstavnikov gozdarskih institucij z namenom učinkovitejšega in hitrejšega naslavljanja aktualnih tematik. Po zaključku dogodka je ministrico Ireno Šinko, ki se zaradi nujne obveznosti dogodka ni mogla udeležiti, državni sekretar seznanil z zaključki sestanka in ji predal knjigo Gozdni rastiščni tipi Slovenije: vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti, ki je izšla v soavtorstvu in založbi strokovnjakov ZGS.

]]>
Novice
news-869 Tue, 19 Jul 2022 16:05:01 +0200 Obvestilo lastnikom in obiskovalcem gozdov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=869&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=444ed706edab2601a03f6ed67551c5a0 Tako kot vse ostale rastline, je tudi gozdno drevje v stresu zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin v letošnjem letu. Na takšne razmere so občutljive vse drevesne vrste, če posebej pa tiste s plitvimi koreninskimi sistemi (smreka) in drevje na področjih, ki so jih v preteklem času prizadele ujme (vetrolomi, žarišča lubadarja, požarišča, snegolomi). Prosimo in pozivamo lastnike, ki imajo v gozdu smreke, da v poletnem času redno pregledujejo svoj gozd in so še bolj pozorni na morebitne znake napada lubadarjev (rjava črvina ob koreničniku pod smreko, spreminjanje iglic v rdečkasto barvo, sušenje in odpadanje iglic, prekomerno smolenje v srednjem delu drevesa). Ob pojavu takšnih znakov, naj obvezno obvestijo svojega revirnega gozdarja oz. gozdarko in naj ne čakajo na izdajo odločbe, temveč takoj pričnejo s sanacijo - posekom in odvozom napadenega lesa. V vročini je razvoj lubadarjev še hitrejši, zato je hitro pospravilo napadenega lesa ključno, da se škode ne širijo naprej.

Lastnike in vse ostale uporabnike naravnega okolja pozivamo, naj ne kurijo v naravi, če ne gre za namenska in nadzorovana kurišča, ker je zaradi suhega okolja velika požarna ogroženost.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj

]]>
Novice