Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Posebnosti območja

Pohorske planje

Obravnavane so planje na JZ Pohorju od Brešarjeve planine v GE Mislinja do Dobnikovega vrha na meji med GE Pohorje in GE Dravograd

Planje je v pridobivanju novih pašnih površin človek osnoval hkrati s poselitvijo najvišjih predelov Pohorja. Sovpadajo z racvetom glažutarstva in fužinarstva, ko je bilo Pohorje tudi najbolj obljudeno.Takrat so bili tudi največji strnjeni pašni kompleksi vse od Rogle do Ribniške koče, kot je zapisal Badjura v svoji knjigi.
Industrija v dolini, propad kmetij v 1.polovici tega stoletja in močna migracija ljudi v dolino je pustila planine prazne. Travna združba Nardetum se je pričela umikati gozdni vegetaciji.

Čeprav pod ostrimi klimatskimi pogoji in borbi za rastni prostor, gozdna vegetacija pridobiva dominantno vlogo na nekdanjih planjah.
Današnja slika zaraščanja

Od 660 ha planj, ki smo jih evidentirali pred 20-timi leti, lahko danes govorimo le še o 217 ha površin kjer gozdna vegetacija ni prevzela dominantne vloge. 
V resnici razen na smučiščih sploh ne moremo govoriti o strnjenih travnih površinah, ampak gre povsod za širjenje gozdne vegetacije.

Značilnosti naravnega procesa zaraščanja:

  • najmočnejša drevesna vrsta je smreka, posamez se pojavljata še bukev in jerebika,
  • ostale drevesne vrste jelša, cemprin, breza in  brin so bolj izjema kot pravilo,
  • rušje se v zaraščanju pojavlja zelo poredko, večinoma je vezano na specifičen biotop pohorskih barij,
  • zelo značilna je oblika zaraščanja - skupina, stožčaste oblike, kjer prevladuje v sredini dominanten osebek, okoli njega pa se širi skupina, ki osvaja negozdni prostor,
  • najbolj značilne so skupine, kjer prevladuje ena drevesna vrsta, mešanih skupin je malo.

Spošno koristne in ekološke funkcije na grebenu

Ker pa planje niso izoliran prostor, so v tem prostoru prisotne številne druge dejavnosti: turizem, rekreacija, izletništvo, planinarjenje, lov, nabiranje zdravilnih zelišč, gobarjenje, imamo dva gozdna rezervata Ovčar in Lovrenška jezera, ki imata poučno raziskovalen in dediščinsko varstveni pomen. Gozdarji jih opredeljujemo kot sklop socialnih funkcij. Poleg naštetih socialnih funkcij imamo opredeljene še ekološke funkcije. Površine imajo zaščitno funkcijo varovanja zemljišč pred erozijo in plazovi. Greben Pohorja je izredno pomembno vodozbirno območje. Mislinja ima pod Črnim vrhom svoja glavna vodna zajetja. Planje so izredbega pomena za prehrano divjadi, so neločljiv del življenjskega prostora divjega petelina in ruševca, ki sta ogroženi živalski vrsti. Pohorska barja in šotišča so enkraten rastlinski biotop.

Kjer se te različne rabe prepletajo prihaja do takoimenovanih konfliktnih območij:

Zaraščanje je v neposrednem nasprotju s potrebami turistično rekreativnih dejavnosti.Poleg samih smučarskih prog potrebujemo površine za parkirni prostor, razgledne točke, piknik prostore, kurišča ....).

V nasprotju so si tudi na eni strani zaščitna in hidrološka vloga gozda in ohranitev planj ter turistična vloga kulturne krajine. Ali pa rastišča divjega petelina in ruševca, ki rabita ne samo posebno življenjsko okolje ampak tudi mir v času parjenja in valjenja.

Na teh območjih morajo biti ukrepi za zagotavljanje prisotnosti turistične funkcije strogo podrejeni vsaj minimalnim pogojem, ki omogočajo nemoten razvoj naravnih ekosistemov.

Drug primer, kjer pa bi bilo prav, da se zaraščanje umakne, pa je zaraščanje v okolici Črnega vrha, kjer gozd že skoraj popolnoma zarasel najvišjo točko Pohorja in mora biti naključni (bolj nedeljski) obiskovalec kar pošteno pozoren da najde vrh.
Prav zato je potrebno, da se pri načrtovanju razvoja dejavnosti v tem prostoru določijo jasne usmeritve, kje je na območjih gospodarjenje podrejeno določeni funkciji.

Ukrepi poseganja v tem prostoru

SPLOŠNI UKREPI

Vsi problemi so povezani z najširšim krogom porabnikov tega prostora, zato bi morala določene ukrepe in omejitve postaviti širša skupnost (predvsem občine v katere sam greben Pohorja spada) in druge naravovarstvene organizacije:

  • obveščanje javnosti o problemu zaraščanja Pohorja,
  • prepovedi izkopavanja zelišč, nekontroliranih voženj in gradnje objektov,
  • zaprtje posameznih cestnih krakov za skupine vozil za določen letni čas,
  • predlogi novih poti in tekaških in smučarskih prog.

Konkretni ukrepi

Čiščenje zaraščajočih površin s košnjo in sečnjo

Gre za izvajanje del čiščenja planj ki jih lahko primerjamo z gojitvenimi deli v gozdarstvu in smo jih glede na različne stopnje tudi različno opredelili. Glede na različno stonjo zaraščanja in poudarjenost druge rabe prostora smo opredelili tudi časovno dinamiko del. Če želimo zadržati stopnjo zaraščanja bi morali na leto sanirati cca 20 ha površin, pri čemer bi porabili 100 do 150 gojitvenih dnin. Čiščenje zaraščajočih površina s pašo z določenimi omejitvami oziroma usmeritvami:

  • paša mora biti v zagrajenih površinah,
  • izločene površine so namenjene le eni rabi,
  • ograje (predvsem električne) pomenijo tujek v krajini in dodatno oviro za biotopsko, turistično in rekreativno funkcijo,
  • smotrnost izrabe pašnih površin se kaže le z dodatnim gnojenjem,
  • primerne bi bile tiste travne površine, ki niso pomembne za druge dejavnosti in tiste zaraščene površine, kjer je gozd iz proizvodnega vidika manj pomemben.

Zaradi vseh teh omejitev je paša po naši presoji manj primeren ukrep!

Napomembnejše za ta prostor je:
da vemo kaj hočemo narediti s tem protorom, 
katere dejavnosti načrtovati v prostoru,
da njihovo izvajanje kar najbolj prilagodimo naravnim danostim